Danes sem učila otroke, pa mi punčka, ki je komaj drugič bila na vajah, ponudi en bonbonček, ki ga je imela v dlaneh. Pa jo vprašam če je to za mene? Pa prikima in jaz ga z veseljem poližem. Kasneje pa vprašam, kaj so dobili od Miklavža... In vsi naštevajo in naštevajo... Potem pa vprašajo mene... In rečem, da jaz pa nisem nič dobila... Pa se punčka oglasi pa reče: "Ni res, bonbonček si dobila." V trenutku sem se zavedala, da se je punčka, ki me komaj pozna, spomnila na mene in mi dala edino darilo od Miklavža... Čeprav je bilo edino, je bilo najlepše in iz srca.

Me pa je fant na ulici, ki je prodajal šibe, en dan pred Miklavžem, vprašal, če si bom kupila šibo. Pa sem mu prijazno z nasmeškom na obrazu odgovorila, da je ne rabim. (;

Z ljubeznijo, Evelina