Članek
Bolečina
Objavljeno Nov 28, 2013

Bolečina je relativna. Bolečina se ne da izmerit. Bolečina je lahko fizična ali psihična. Kakršnekoli bolečine smo deležni, je tam z razlogom. Nekateri so doživeli ljubezenska razočaranja in to ne enega, ampak na desetine. Drugi so bili v otroštvu prisotni raznim družinskim izpadom, pretepom in še česa. Tretje punce so šle skozi raznorazna posiljstva. Četrti skozi izsiljevanja in še česa. Peti skozi razne bolezni.

In kako ti lahko nekdo reče, da kaj te ti govoriš, saj sploh nisi dala toliko skozi... Zakaj mislimo, da je nekdo ki je doživel samo družinske prepire manj trpel in da ga je manj bolelo, kot pa tisti, ki je doživel vse zgoraj našteto. Zakaj sploh sodimo, saj sploh ne vemo, kaj je v življenju vsa ta oseba dala skozi in na kakšen način. Odvisno je tudi, kako čustvena in občutljiva je ta oseba. Poleg tega pa tudi, kaj ji veliko pomeni. Če ji družina veliko pomeni, jo bo vsakršnji prepir v družini vrgel s tira... Kako lahko sodimo, kaj je hujše imeti raka ali biti invalid. Imeti anoreksijo ali bulimijo... in še in še primerjav...

Ljudje smo različni in imamo različna izkustva, ki jih ne moremo primerjati s komerkoli. Ljudje smo tudi različno močni. Prav vsaka bolečina boli in prav vsaka bolečina nam govori, da je nekaj narobe, da nekaj ni prav. Odzivi na bolečino so drugačni: eni se iz  bolečine učijo, kako drugače, kako boljše... Drugi podležejo in ne znajo naprej. Tretji se izklopijo in si ne pustijo več, da bi jim kaj lahko prišlo do živega. In od teh odzivov, ni prav nihče pravilen ali napačen. Vsak je tam kjer mora bit. Pri vsaki bolečini pa je potrebno reči HVALA in iti naprej. Šele takrat je odziv pravilen, je pa popolnoma vseeno ali se to zgodi 1 mesec po dogodku ali pa 10 let. Čeprav čimprej tem boljše. Ker prav vsaka bolečina nam pokaže kje smo... in kaj delamo narobe. Pri vsaki bolečini smo si krivi sami... Na koncu mi le povejte, ali pomaga, če po 2 letih prekleješ osebo, ki ti je kaj hudega naredila? Ali pa še vedno obtožuješ svoje bivše, za vse kar so ti naredili... Čez čas bo zgodba ista in začarani krog se nadaljuje. Dokler ne izstopimo iz vlakca, se zahvalimo za razburljivo vožnjo in gremo naprej, četudi sami in peš.

Želim vam lep četrtkov večer. Moj vsekakor bo. (:

Z ljubeznijo, Evelina