Članek
Tu in onkraj
Objavljeno Feb 27, 2018

Ne vem, kako bi naslovil tale zapis, mogoče: "Tu in onkraj ledenih rož"...

Trda zima je, ledene sveče na strešnih žlebovih, šipe zmrzujejo, v odejo zavit se stiskam k radiatorju in si brišem smrkav nos. En moj prijatelj pa ta čas kolesari na tropskih Filipinih - no že prvi dan se je takoj za tretjim ovinkom zvrnil z bicikla, zdaj pa na Facebooku objavlja slikce ranjenega kolena, pa kako ga obvezujejo in negujejo brhke mlade domačinke, pa kako se z njimi objema in poljublja pod palmami , v romantični svetlobi zahajajočega sonca...

Še en drug prijatelj se je pa šel pred par dnevi v Nepal poročit, no, rekel mi je, da bo to najprej poskusni zakon, tri mesece bo šele preizkušal kandidatko, če bo sploh zadosti dobra, da bi mu bila žena. On šestdeset, ona trideset, pa še pomisli ne, da bi bil lahko on tisti, ki ne bo prestal preizkušnje.

Tretji prijatelj se je pa tudi odločil, da se pri skoraj sedemdesetih ne bo še postaral, vsak konec tedna v družbi neke znane pevke poskuša srečo v gorenjskih igralnicah, že nekajkrat me je v poznih nočnih urah poklical, naj mu pod nujno posodim denar, ker sta s pojočo prijateljico vse zakockala in nimata več niti par evrov za prevoz domov.

Prijateljem privoščim vse najboljše, sam pa Nepala, Filipinov in Las Vegasa nič ne pogrešam. Zavit v deko se stiskam k radiatorju in si brišem nos, romantično zazrt v cvetenje ledenih rož na oknih.

Vsepovsod je lepo (ali pa tudi ne), doma je pa najlepše.