Edo Torkar

Prijatelji (6)
Bojan Ahlin
Almira Catovic
Godi Bodi
Čebelarstvo Kokl
Dušan Mirić
Branko Gaber
Spremljevalci (3)
Andrej Šauperl
Dajana Babič
NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Posvetilo
Retro
Spomin in upanje
Julija in Lidija
Plesalka
Krtača
Najkrajša zimska ljubezenska zgodba
Dve stvari
Moške gate in ženske želje
Vzgoja očetov
ZADNJI KOMENTARJI
IŠČI PO ARHIVU
December 2017
PTSČPSN
123
45678910
11121314151617
18192021222324
25262728293031

Najkrajša zimska ljubezenska zgodba

Edo Torkar
02.12.2017 10:26 (Dec 02, 2017)

Potem ko sta vstala in se oblekla, sta se šla še ven na sneg malo kepat.

Smisel pisanja

Edo Torkar
27.10.2017 03:29 (Oct 27, 2017)

Podnevi delam, služim denar, kuham, pometam, pospravljam, brišem prah s pohištva, berem časopis, se vozim z avtom, popivam s prijatelji, zvečer utrujen zadremam na kavču, sredi noči pa spočit vstanem in v miru in tišini, ko ne zvonijo telefoni in mi ljudje ne trkajo na vrata, sedem k računalniku in kaj napišem. Včasih samo nekaj besed ali stavkov, včasih celo zgodbo, potem grem pa spat in spim do jutra. Tako mi vsakdanje monotono poteka življenje - naslednjo noč nadaljujem, kjer sem obstal, ali začnem kaj na novo. Vse se izgubi, vse se pozabi, ostane samo to, kar je zapisano. “Zadnjič si bil lepše oblečen, v tej srajci si pa kot en zajeban advokat!” mi je oponesla prijateljica Jasna, ki je bila včeraj pri  meni na kosilu. Jedla sva čisto navaden pasulj, ki  pa je bil poseben v tem, da sem ga skuhal iz dveh vrst fižola, rdečega in pisanega, in Jasna, kmečka punca, je  vanj  po kmečko domače   nadrobila kruh in tudi za solato v skupni skledi sredi mize ni imela potrpljenja, da bi jo naba

Moja imena

Edo Torkar
07.06.2017 07:10 (Jun 07, 2017)

No, imena in vzdevki. V rojstnem listu in osnovnošolskem spričevalu sem Edvard, v vseh kasnejših osebnih dokumentih sem pa Edo, kar je tudi moje uradno osebno ime.

Za fante iz našega delavskega bloka na Jesenicah, s katerimi smo skupaj brcali žogo in zganjali mladostne lumparije, nisem bil ne eno ne drugo, ampak nekaj čisto tretjega in brezveznega - Das. “A si gledal ta film, Das? - Ne me zajebavat, Das! - Das, a mi posodiš stotko?”

V zadnjem letniku srednje šole sem si pustil rasti brado, kar je imelo posledico, da so me sošolci začeli klicati Dostojevski – po osovraženem pisatelju, čigar turobno zapletene romane smo morali prisilno brati za šolsko čtivo.

Mama mi je čisto normalno rekla Edo, kar so pa moje tri sestre posmehljivo sprevračale v Jedo, ker so mi zavidale privilegije prvorojenca in za povrh edinega moškega potomca v družini. Ta privilegij je bil pa še najbolj očiten pri mizi, saj mi je mama naložila v krožnik zmeraj pol več kot njim, skoraj toliko kot očetu. ("Naj zraste

Spomin in upanje

Edo Torkar
17.05.2017 09:32 (May 17, 2017)

Sredi maja smo, a vreme je aprilsko, zdaj dež, zdaj sonce. Malo sem sentimentalen, gledam fotografije v albumih in se s solzami v očeh spominjam vseh krasnih, milih ženskih bitij, ob katerih mi je kdaj pospešeno utripalo srce. Še globlje v spominu pa, kot skopuh zlatnike, hranim in preštevam redke srečne trenutke, ko se je dvoje srčnih utripov ujelo v sozvočju, dvoje dihanj pa združilo v en dih. In ja, še zmeraj upam, da se to kdaj še ponovi, v sanjah še zmeraj kujem zlat denar, cukam boga za brado in lovim mavrico za rep.

Krtača

Edo Torkar
03.03.2017 04:25 (Mar 03, 2017)

V večernih in nočnih urah se velikokrat zasedim pri računalniku, včeraj pa ne, ker sem v kabinetu, kjer imam računalnik, prenočil prijatelja, ki je zamudil zadnji vlak proti domu. Enkrat za spremembo sem na kavču v dnevni sobi vzel v roke knjigo, dolgo v noč sem bral, šele proti jutru, ko sem obrnil zadnji list, sem ugasnil luč in zaspal. V sanjah sem z nekim drugim prijateljem, ne s tem, ki je spal v kabinetu, stal na balkonu, gledal hribe tja čez in se pogovarjal – no, ne spomnim se več, o čem. Z nama je bil pa še nekdo, nem , tih, negiben in skoraj neviden je stal par korakov proč v senci sušečega se perila. Potem se je pa ta senčna postava nenadoma prestopila malo bliže, v krog sončne svetlobe, se hitro sklonila, nekaj pobrala s tal in mi to stvar dala v roke. Bila je krtača, navadna sirkova krtača, s kakršno so nekoč davno naše mame v nedeljah ribale lesen pod. Najbrž je že dolgo ležala na balkonu, jaz sem bil pa zmeraj preveč len, da bi jo pobral. In šele, ko se je neznana ženska

Majhna razlika v lepoti

Edo Torkar
18.12.2016 10:40 (Dec 18, 2016)

Na FB obdelujem svoj vrtiček in bolj malo spremljam in komentiram, kar objavljajo drugi. Sem pa danes vseeno pripisal svoj komentar k prispevku nekega pesnika: "Med lepo žensko in lepo poezijo ni nobene razlike, obe ti polepšata življenje." - Napisal sem: "Poezija je slaba tolažba za neuspešne ljubimce. Če bi Prešeren dobil Primičevo Julijo, mu še na misel ne bi prišlo napisati Sonetni venec."
Oboje imam rad, ženske in poezijo. - Kot pristašu praktične življenjske filozofije mi je pa med lepimi stvarmi zmeraj malo lepša ta, ki je bolj živa, žmohtna , resnična, konkretno dosegljiva, otipljiva in oprijemljiva. Ali po domače - ki jo lahko pošlatam!

Ženske, ki ne tečejo z volkovi

Edo Torkar
10.09.2016 05:38 (Sep 10, 2016)

Ženske, ki tečejo z volkovi. Tako kot že večkrat prej, me je včeraj spet vprašala ena ženska (nikoli moški!), če imam ali če bi ji lahko priskrbel to knjigo. Nisem bral, a že naslov je malo mimo, saj volkovi ne dovolijo, da bi ženske ali kdorkoli, ki ni iz njihovega krdela, tekel vštric z njimi, če se jih pa kdaj katera od zadaj oprime za rep, ji pa ne ostane cela koža.
Se mi pa zdi, da tudi za ženske tek z volkovi niti ni resna življenjska opcija, bolj predmet sanjarij in (erotičnih) fantazij, ker za vsakdanje sprehode po mestu in parku so jim bolj prikladni ukročeni in zdresirani flokiji in pikiji in janezi in poldeti, ki se pustijo voditi na vrvici in ne ugriznejo, ampak samo otožno zacvilijo, če jih povlečeš za ušesa.
(Naslov knjige je morda mišljen alegorično, a jaz rad berem in si razlagam stvari stvarno resno in dobesedno.)

Moje ženske

Edo Torkar
26.11.2015 21:43 (Nov 26, 2015)

Prebral knjigo, zbirko kratkih zgodb Marta Lenardiča Moje ženske. Užival sem v branju, res dobra knjiga, napisana z veliko mero sicer precej čudaške domišljije in grotesknega humorja. Med branjem sem pomislil, da bi tudi sam lahko napisal knjigo s takim naslovom, pa sem glede tega takoj zapadel v dvome, saj bi bilo to zame dokaj kočljivo početje, ker sem za razliko od na krilih fantazije spreletevajočega se M.L., preveč ujet v spone pritlehnega realizma in bi se potemtakem moje resnične ženske prehitro prepoznale in preveč dobesedno poenačile z literariziranimi približki njih samih. Predstavljam si pa tudi, da marsikatera protagonistka, če zaradi drugega ne, že zato ne bi bila vesela svoje navzočnosti v knjigi , ker bi morala v njej deliti svoj prostor z drugimi protagonistkami, svojimi tekmicami.
Če se bom pa vseeno kdaj lotil popisovanja svojih doživljajev z nežnejšim spolom, bom pa to storil v globoki starosti, ko z ženskami ne bom imel več opravka in bodo navzoče samo še v mojem sp

Moje ljubezni

Edo Torkar
18.08.2015 08:37 (Aug 18, 2015)

Na ušesa mi prihajajo razno razne govorice in šepetanja o meni in mojih ženskah. Ančka, Cilka, Francka, Ivanka, Jožica, Julka, Katra, Lojzka, Micka, Marica, Minka, Nežka, Rezka, Štefka, Tončka... Vse te punce imam rad in imajo tudi one mene rade. Spim pa še zmeraj samo z eno – ponavadi pa kar sam.

Srečen človek

Edo Torkar
22.07.2015 01:28 (Jul 22, 2015)

„ Edo, se mi zdi, da si ti en srečen človek!“ mi je rekla znanka.

Nič nisem rekel na to, samo zdrznil sem se in se prestrašeno ozrl okoli sebe.

Bojim se sreče in nočem biti srečen, ker tam kjer je sreča, je zelo blizu tudi nesreča!

Če stopiš mački na rep...

Edo Torkar
01.07.2015 22:09 (Jul 01, 2015)

Več kot pet let že pišem blog in v tem času sem spravil skup več sto zapisov.  Ne vem sicer, koliko imam bralcev, vidim pa da nisem kakšna velika tarča komentatorjev - najbrž zato ne, ker ne pišem o aktualnih dogodkih v domovini in svetu, ampak se držim svoje hiše, svojega dvorišča, obdelujem svoj vrt in samo v svoji hosti nabiram gobe. Malo več odziva in razburjanja je pa pred par leti doživel tale kratki zapis:
Odkar pišem blog pogledam včasih tudi kaj pišejo drugi. Ne samo kaj, zanima me tudi kdo. A na to vprašanje ponavadi ne dobim odgovora, saj je velika večina blogerjev anonimnih. Skrivajo se pod bolj ali manj čudaškimi vzdevki in psevdonimi, kot da bi jih bilo tega, kar pišejo sram ali strah.
Če nimam kaj in ne vem kako pisati, pač ne pišem. Če pa že pišem, se potrudim napisati vsaj za trojko, če že ne zmorem za štirko ali petko. Ko sem bil šolar, sem s trojko zmeraj vesel prišel domov, še dvojke me ni bilo sram ali strah.
Razlog za skrivanje imajo samo cvek

Dve stvari

Edo Torkar
16.05.2015 23:00 (May 16, 2015)

Dve stvari me lahko spravita na kolena - neozdravljiva bolezen in neuslišana ljubezen. A ta druga stvar niti ne za dolgo časa.

Kultura in natura

Edo Torkar
04.05.2015 23:52 (May 04, 2015)

Samo en teden sem bil v Bratislavi, pa sem v tem kratkem času konzumiral več umetnosti in kulture kot prej doma v Sloveniji v celem letu. Prebral tri knjige (pravzaprav pa celo štiri – eno še na vlaku tja in nazaj), videl dva kinotečna filma (Strogo nadzorovani vlaki in Konje streljajo, mar ne?) in dve gledališki predstavi, (eno na velikem odru in eno bolj komorno v underground teatru Gunag), in bil nazadnje tudi na pop-rock koncertu pod milim nebom v parku Janka Krala preko mosta na oni strani Donave. - Zraven in vmes pa pil pivo, jedel brinzove haluške (moja najljubša slovaška jed), in se družil z mojo najljubšo Slovakinjo.

Umetnost in kulturo bi tudi na Slovaškem nič ne pogrešal, kot ju nič ne pogrešam v Sloveniji. Lahko bi se odrekel tudi svoji najljubši slovaški jedi. Celo brez piva bi zdržal in bi gasil žejo z brezalkoholno kofolo. Brez moje najljubše Slovakinje pa na Slovaškem res ne bi vedel kaj početi, vseeno bi mi bilo, če bi bil v Tanzaniji, Islandiji, Gruziji ali Kampučiji

Vzgoja očetov

Edo Torkar
17.04.2015 22:49 (Apr 17, 2015)

S sinom sva se sinoči skoraj hkrati vrnila domov, on s košarke, jaz z obiska pri prijateljih, in ker sva bila oba žejna, sva šla v bife čez cesto na pivo. Čeprav stanujeva na istem naslovu, pa živiva vsak svoje življenje, ne druživa in ne pogovarjava se veliko, tudi na pijačo hodiva ponavadi vsak s svojo družbo, zato pri šanku nisva zapravljala časa za prazne marnje, ampak sva ga izkoristila za resen moški pogovor o pomembnih življenjskih vprašanjih.

„Bluziš in frfotaš kot spomladanski metuljček, izogibaš se odločitvam, dolžnostim in obveznostim, čas bi že bil, da se vzameš v roke, se zresniš in spametuješ!“

To je bilo zadnje, kar mi je rekel sin, preden sva spraznila vsak svojo flašo in šla iz bifeja. Sem vzel na znanje, pa najbrž ne tako kot bi on hotel, ampak kot paradoks in posrečeno šalo, ki jo bom za šanki pripovedoval naprej svojim prijateljem. Namreč, kako mi nekoč, ko sem bil mlad, še celo moj oče ni nikoli rekel, kar mi zdaj ko sem star, govori in pridiga moj sin!

Čeprav bi b

Glava in glavica

Edo Torkar
08.04.2015 09:16 (Apr 08, 2015)

»Mislec, prodoren mislec!«

---

»Nič ne misliš, če pa misliš, pa narobe misliš!«

---

»To je pa zato, ker ne razmišljaš z glavo, ampak s spodnjo glavo – no, glavico!«

---

Vse tri ugotovitve in izjave so najnovejšega datuma, napisane in izrečene so bile v zadnjem tednu, in se vse  nanašajo name. -  Kar malo sem zafarbal, pa ne iz ponosa, ampak iz zadrege, ko sem pred dnevi na netu prebral, da sem »prodoren mislec.« To se je lahko seveda zapisalo samo nekomu, ki me osebno ne pozna in samo včasih  kaj mojega prebere – pa še to mi je čudno! Stisnil sem roko v pest in se nekajkrat butnil v glavo, ko sem prebral ta komentar.  Evo, saj sem vedel, vse prazno, votlo je zadonelo, kot prazna kanta za smeti, ki jo mulci obmetavajo s kamenjem… Saj se ne devljem v nič, vem da znam opazovati in  da znam o tem, kar  vidim in opazim,  tudi kaj povedat in napisat.  -  A da sem mislec?! Ah, ne! - Glede tega pa gotovo več vesta  moj sin in njegova mama, ki sta avtorja zadnjih dveh v uvodu navedenih dognan

ZAKONCI, LJUBIMCI, PRIJATELJI. (Moški pogovor pri šanku)

Edo Torkar
28.03.2015 00:50 (Mar 28, 2015)

„Oprosti, Ančka, to se pa ne bo izšlo!“ sem ji rekel. „Lani sem bil še tvoj ljubimec, že skoraj novi mož, letos pa naj bi bil samo še tvoj prijatelj?! - Če sta se z Jožetom pogovorila in rešila vajine probleme in se imata spet rada, kot mi praviš, potem mene ne rabiš niti kot prijatelja. Ker če se imata mož in žena res rada, imata v enem paketu vse in sta si vse: zakonca, ljubimca in prijatelja!“

Rodos 2009

Edo Torkar
22.02.2015 15:36 (Feb 22, 2015)

Avgusta 2009 sem naredil en dober posel in na hitro zaslužil kar precej denarja - že septembra pa sem ga prav tako na hitro vsega zapravil. Potem ko sem dve leti preboleval ločitev in sameval, mi je bilo dovolj smrkanja in cmizdenja, na hitro sem se zmenil z eno gospo in jo odpeljal na romantične počitnice na otok Rodos. 14 dni sva živela na veliki nogi in zajemala z veliko žlico, seveda na moj račun, gospa je bila že prepričana, da se ji izpolnila življenjska želja in da je ujela bogataša, (ne brez razloga, saj sem jo že prvi večer v prvi zlatarni na mestni promenadi okinčal z zlato zapestnico za 700 eur - kaj podobnega nisem svoji ženi v 20 letih privoščil nikoli, samo enkrat ene poceni srebrne uhančke v Poreču, pa tudi na dopust je nisem nikoli peljal kam dlje kot do Poreča, samo enkrat na Pag – res je imela razloge za ločitev! ) - No, ta moja priložnostna gospa je pa že sanjala, da bova podaljšala počitnice in uživala pod palmami na Kreti, Cipru, Kanarskih otokih, Maldivih, Havajih

Ljubezen in druge težko izgovorljive besede

Edo Torkar
20.02.2015 21:00 (Feb 20, 2015)

--- --- ---

Pošiljam ti poljube, ti pa meni zmeraj samo lepe pozdrave...“

Pridi bliže, ne poljubljam se na daleč!“

--- --- ---

Jokam, ker me ne ljubiš.“

Smej se, ljubim te, če se smeješ!“

--- --- ---

Ljubim te in ti me ne ljubiš.

To ni ljubezen, ampak bolezen in norost.“

--- --- ---

Ali me vsaj malo ljubiš, ali me imaš samo malo rad?“

Zelo te imam rad, malo te pa tudi ljubim...““

--- --- ---

Me ljubiš samo zato, ker te jaz ljubim?

Torej me sploh ne ljubiš!“

--- --- ---

Če me ljubiš, zakaj mi nikoli ne poveš, da me ljubiš?“

Ljubim te...“

Lažem ti! - bi mi moral reči, potem bi ti pa res verjela...“

--- --- ---

Ljubezen v zrelih letih

Edo Torkar
19.02.2015 15:59 (Feb 19, 2015)

Da bi dosegali enake ali – zakaj ne? – še boljše rezultate kot smo jih v mladosti, moramo veliko in še več trenirati in vzdrževati ljubezensko kondicijo. In tudi če nam kdaj spodleti in nismo uspešni, se je treba nenehno trudit in si prizadevat in ne popuščat v volji do uspeha.

To so samo splošna navodila. Konkretno pa itak rata, kakor pač rata. Jebi ga!

Trinajst

Edo Torkar
13.02.2015 21:26 (Feb 13, 2015)

Nimam rojstnega dneva, nič ne proslavljam in ne praznujem, vseeno sem pa danes dobil darilo – trinajst rumenih vrtnic. Sicer ne pravih, ampak sliko po e-pošti, in to brez komentarja, samo s pripisom ZATE. Menda obstaja knjiga o simboliki cvetja, a je nimam pri roki, da bi pogledal, kaj mi je oseba, ki mi je poslala sliko, hotela z njo povedat. Ker so na sliki rože, najbrž nič slabega – me pa skrbi, zakaj jih je ravno trinajst... Čeprav je že pozno, si bom pred spanjem skuhal še eno kavo in bom malo razmišljal o tem!

Oglasi

Vsi oglasi tega uporabnika

www.bukvarna.net - spletna prodajalna odlično ohranjenih rabljenih knjig. več tisoč izbranih naslovov!

Kategorija: Knjige

Cena: 5 €

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj