Bela krajina se lahko pohvali z bogato paleto naravnih lepot. Zaradi svoje strateške lege, je bila v preteklosti vedno pomembna in zaželjena pokrajina. V naših krajih so zato ostale sledi rimskih cest, obrambnih zidov in nagrobnikov in še precej drugih pomembnih predmetov različnih kultur. Ravno tako kot Rimljani so svojo sled pustili tudi Turki in Uskoki. 

Mitrej v skalo izklesan relief v gozdu nad Rožancem je nastal v 2. stoletju našega štetja je vsekakor vreden ogleda. 

Po legendi je Mitri (1), rojenemu iz skale, krokar (2) prinesel stvarnikov nasvet, naj za odrešitev življenja na zemlji ujame in daruje belega bika (3). Ko je to storil, je iz razlite bikove krvi nastalo rastlinstvo, iz njegovega semena pa živalstvo. K umirajočemu biku se vzpenjajo njegov spremljevalec pes (4) ter kača (5) in škorpijon (6). Slednja želita kot poosebitvi sil zla uničiti porajajoče se življenje na zemlji. Prizor žrtvovanja spremljajo poosebitvi sonca (7) in lune (8), simbola svetlobe in teme, ter svečenika Cautopates (9) in Cautes (10).

Mitraizem je vera, ki je temeljila na cikličnem menjavanju življenja in smrti, na boju med dobrim in zlim ter na moči odrešenjske daritve. 

Glavne svečanosti so se odvijale ob sončnih obratih: ob enakonočjih ter takrat, ko je bil dan najkrajši oziroma najdaljši. Najpomembnejši praznik je bil ob zimskem sončnem obratu, ko se je 25. decembra rodil nepremagljivi bog ali sonce in prinesel novo življenje. Praznovanje Odrešenikovega rojstva ob zimskem solsticiju je kasneje prevzelo tudi krščansko izročilo.

O obredih se ni dosti govorilo niti pisalo. Odvijali so se v zaprtih verskih skupnostih, ki so štele do sto izključno moških posvečencev. Ti so bili po stopnjah posvečenosti razdeljeni v sedem razredov, ki so s svojimi simbolnimi podobami predstavljeni tudi na reliefu v Rožancu.

Na krilih ogromne rimske države je v drugi polovici 3. stoletja mitraizem skoraj postal državna vera. Sredi 4. stoletja so ga skupaj z drugimi poganskimi verstvi prepovedali in uničili svetišča. Reliefna podoba nad Rožancem je ostala nepoškodovana, verjetno zaradi svoje odmaknjenosti.

V Sloveniji so poleg reliefa boga Mitre na Rožancu znanih še reliefi na Ptuju (vsaj pet), njihove ostanke so našli še v Modriču pri Oplotnici, v Rušah, Zgornji Pohanci pri Krškem in v Mitrovi jami pri Škofijah.

Mitrej nad Rožancem je eden najprivlačnejših arheoloških spomenikov na Slovenskem. Svetišče ni bilo daleč od rimske ceste, ki je vodila od Črnomlja mimo Rožanca ter se pri Semiču cepila v dva kraka. Prvi je vodil mimo Rožnega Dola v dolino reke Krke in dalje proti Emoni (Ljubljani), drugi pa preko Štrekljevca in Jugorja ter Gorjancev proti Novemu mestu, kjer se je priključil na magistralno cesto Emona (Ljubljana) - Neviodunum (Drnovo pri Krškem) - Siscia (Sisak).

V skalo vklesan Mitrov relief z napisom se je ohranil v slikoviti dolinici kostanjevega gozdiča Judovje, nedaleč od poti, ki vodi do podružne cerkve sv. Jurija. V mistični prostor nekdanjega svetišča vodi ozek prehod med kamniti bloki. Ti obkrožajo ozko dolinico, ki je po mnenju geologov opuščen antični kamnolom.

Mitrov relief nad Rožancem je primer klasične upodobitve darovanja, ko bog Mitra, klečeč na bikovem hrbtu, ubija mogočno žival. V skalo vklesan napis pove, da so sveto podobo nepremagljivemu bogu Mitri dali vklesati za svoj in za svojih bližnjih blagor bratje ali posvečenci iz družne Aelijcev: Nepos, Prokulus in Firminus. To se je zgodilo verjetno v sredini 2. stoletja.

Arheološka izkopavanja so pokazala, da so ob obredih pred reliefom kurili ogenj, ki je imel pri darovanjih poseben pomen. Zaradi tega se mitrej nad Rožancem razlikuje od ostalih pri nas poznanih mitrejev. Pri izkopavanjih so našli tudi novce, črepinje keramičnih posod in svetilke oljenke. Od kovancev je najstarejši bronasti as cesarja Marka Avrelija (161-180), časovno mu sledijo trije novci cesarja Proba (276-282) in folis cesarja Konstantina I. (330-335). Kovanci govorijo o pričetku mitraizma v Beli krajini, o njegovem vzponu in višku, ter o tem, da je bil kljub prepovedi po letu 313 v odmaknjenem kraju še živ.


				Novec cesarja Marka Avrelija (161-180)

V zadnjih desetletjih kamniti relief hitro propada, saj mu škodijo zmrzali, lišaji in kisel dež. O stanju reliefa v sredine 20. stoletja priča odlitek, shranjen v Belokranjskem muzeju v Metliki, ki je naš partner v projektu Dežela Uskokov.