Na nastanek in oblikovanje belokranjskega narečja so močno vplivali turški vpadi (od 15. st. dalje). Prvotno prebivalstvo iz Bele krajine se je umikalo proti severu, na izpraznjena območja pa so se naselili begunci iz hrvaške Like in Dalmacije ter Bosne- Uskoki. Le ti so se pomešali s preostalim slovenskim prebivalstvom in v stoletjih izoblikovali novo govorico, ki je mešanica slovenskega, hrvaškega in srbskega jezika.
Belokranjci so ponosni ljudje, ki se ne sramujejo svoje govorice in porekla. Že Janez Trdina je Belokranjce hvalil zaradi njihove narodne zavednosti. V tem so lahko zgled mnogim Slovencem.
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) se pod rubriko "nar.", kar pomeni narečno nahaja 54 besed/ gesel iz belokranjskega narečja.
pékva   Bela krajina<br>
kólati- plesati kolo  tŕtje- vinograd
Nekaj narečnih izrazov, ki vam lahko pridejo prav, ko se odpravite čez Gorjance:
bádnjak– dan pred božičem; tudi panj, debelo poleno, ki na božični večer gori v peči
debeláča– koruza
hítati– metati
kárati– prepirati se, prerekati se
kólati– plesati kolo
pášinec– pašnik
pékva– posoda, zlasti lončena, pod katero se na ognjišču pečejo kruh, mesne jedi
podrúžnica– dekle, ki spremlja nevesto, ženina k poroki
praščína– koline
prek jutri– pojutrišnjem
proíti– (od)iti
tŕtje– vinograd
vsakoják– ves mogoči, najrazličnejši