Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), se kar 2 milijardi ljudi sooča s pomanjkanjem joda v prehrani, pri čemer navedene številke neprestano rastejo. Uradna priporočila navajajo, kot priporočljivi dnevni vnos joda le 100 - 150 mikrogramov. Vendar pa že ščitnična žleza sama po sebi za pravilno delovanje, potrebuje cca. 6 miligramov joda dnevno, dojke potrebujejo dodatnih 5 miligramov dnevno, pri čemer je jod potreben tudi ostalim organom v našem organizmu. Te številke kažejo, da je ocena priporočljivega dnevnega vnosa joda, postavljena prenizko in bi jo bilo potrebno močno zvišati.

Večina ljudi se sooča s pomanjkanjem tega nadvse pomembnega elementa zaradi pomanjkljive prehrane, ki je osiromašena z jodom, kot tudi zaradi vsakodnevne izpostavljenosti pogostim halogenom, kot so fluorid, klor in bromid, ki jod izpodrivajo. Še pred 30. leti, se je jod uporabljal pri pripravi testa za kruh in pekovske izdelke, nato pa so namesto joda pričeli uporabljati bromid, kar je stanje na tem področju močno poslabšalo in danes lahko govorimo že o epidemičnih razsežnostih.

Pomanjkanje joda v organizmu negativno vpliva na produkcijo ščitničnega hormona in je vzrok za nepravilno delovanje žleze ščitnice. Preostali, manj znani simptomi pomanjkanja joda, pa med drugim vključujejo:

  • -        Pojav cist, občutljivost in bolečina v dojkah
  • -        Upočasnjena funkcija možganov (vpliv na kognitivno funkcijo)
  • -        Upočasnjena presnova (metabolizem)
  • -        Oslabljen imunski sistem
  • -        Čustvena neravnovesja, anksioznost
  • -        Poslabšanje funkcij posameznih organov

Ocena vrednosti joda v organizmu (skupaj z testiranjem vrednosti celotne palete ščitničnih hormonov), njegovo vsakodnevno uživanje in vnašanje v optimalni obliki in količini,  je tako iz navedenih razlogov ključnega pomena.

VILA ZDRAVJA, Frekvenca d.o.o.

Neubergerjeva ulica 31

1000 Ljubljana

Tel.: 01/23 555 30

E-pošta: info@vilazdravja.com

Avtor članka: Bilić Davor