Nekateri otroci pridejo k nam brez oblačil in osnovnih življenskih potrebšlin. Včasih nas kdo preseneti tudi, ker ne pozna osnovne higiene, pravita Nina Balent, pedagoški vodja pri Zvezi prijateljev mladine Moste, ki otroke v kolonijah spremlja že 12 let in Tina Kočar, ki je v kolonijah vzgojiteljica deveto leto.

Koliko so stari otroci, ki prihajajo k vam v kolonije?
Tina Kočar: Imamo neke začrtane meje, smo pa imeli tudi šele štiri leta stare otroke, pa tudi prek 18 let, če so razmere v družini takšne, da je to treba. Ravno letos poleti je bila z nami 19-letno dekle, ki živi v mladinskem domu Malči Belič. Ima povsem neurejene družinske razmere in še ni dovolj samostojna, da bi sama živela.          

Je otrok iz socialno ogroženih družin veliko?
Nina Balent: Odvisno je od izmene do izmene, kot se otroci prijavijo. Poleg prijavljenih vključimo še humanitarne primere, da zapolnimo kapacitete. Včasih so lahko le trije humanitarni primeri, so pa nekatere kolonije lahko tudi povsem humanitarne. To pomeni, da se jih udeležijo otroci iz družin, ki nimajo denarja, da bi počitnice plačale, pa tudi otroci pridejo s pomanjkljivo opremo.

Kako mislite, pomanjkljivo?
Nina Balent: Nimajo oblačil, so brez osnovnih potrebščin, pridejo brez kovčka.

Beri dalje...