Prijatelji (10)
Marinka Marinčič Jevnikar
Vlasta Kunej
Kmečki Glas
Barbara Remec
Ziliute88edita Edita
Alen Osenjak
Kristijan Hrastar
Geza Grabar
Spremljevalci (4)
Peter Zajc
Jerneja Ksir
NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Vino potuje za turisti
Za poenotenje meril na obeh straneh Krasa
Izzivi številnih delovnih področij
Subvencije ne morejo nadomestiti primanjkljaja znanja
Namesto trte 1440 hrastov
Ohranjanje tradicije je predaja ognja, ne čaščenje pepela
Pionirstvo je bilo vedno nezakonito
Kmetje neradi dajejo podatke
Reja molznic je politično zaželena dejavnost
Vino med soljo in burjo
ZADNJI KOMENTARJI
IŠČI PO ARHIVU
December 2018
PTSČPSN
12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930
31

Za poenotenje meril na obeh straneh Krasa

Darja Zemljič
11.12.2018 13:37 (pred 3 dnevi)

V začetku novembra je potekala v Štanjelu akademija o teranu, ki jo je v okviru projekta Agrotur II organiziral Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) sodelovanju s partnerji iz Italije in Združenja konzorcij kraških pridelovalcev terana.

Dr. Klemen Lisjak, glavni koordinator projekta iz KIS je predstavil, da so glavni cilji dveletnega projekta Agrotur, ki se bo iztekel septembra 2019, čezmejno sodelovanje pri pripravi agroturističnih orodij za varstvo in trajnostno rabo dediščine, zmanjšanje negativni vplivov pridelave tradicionalnih kraških pridelkov na okolje ter izboljšanje kakovosti in in promocije kraškega terana in pršuta. Na akademiji pa sopredstavili raziskave za izboljševanje kakovosti terana na obeh straneh Krasa. Eden od osnovnih namenov projekta Agrotur je namreč izboljšanje in poenotenje vinogradniških tehnologij za izboljšanje kakovosti terana. Pridelovalci morajo biti posebej pozorni na čas trgatve, zdravo grozdje, pravilno vodeno maceracijo ter mikrobiologijo. Informacije

Vino potuje za turisti

Darja Zemljič
10.12.2018 09:21 (pred 4 dnevi)

Letnica 1887 na še vedno polnem sodu vina v kleti Jamškovih v Mančah pripoveduje, da na tem posestvu pridelujejo vino že nekaj generacij, zadnji dve predstavljata sin Marko in oče Ivan, ki sta vino kot najpomembnejši vir dohodka na kmetiji v zadnjih desetletji tako oplemenitila, da se priznana tako doma kot v tujini. Delo na kmetiji pa bolj kot si predstavljamo pivci, močno določa tudi vipavska burja.

Ivan se je načrtneje usmeril v pridelavo vin na kmetiji s šestimi hektarji travnikov in njiv, tremi hektarji gozda in šestimi hektarji vinogradov še kot član vipavske zadruge, kamor je prodajal večino grozdja. Pozitivni del tega sodelovanja je bil, da so kooperantom omogočili obnove vinogradov, le-ti so tako letno obnovili med 40 in 50 hektarjev, vendar pa Ivan dolgoročno v tem ni videl svoje prihodnosti in leta 1983 se je odločil za prehod na samostojno trženje. »Od takrat, ko sem se začeli profesionalizirati zasebni vinogradniki pa do danes, so se razmere na slovenskem vinskem trgu zelo

Subvencije ne morejo nadomestiti primanjkljaja znanja

Darja Zemljič
30.11.2018 09:24 (Nov 30, 2018)

Nova usmeritev skupne evropske kmetijske politike (SKP) ni samo razdeljevanje finančnih sredstev skozi ukrepe, ampak premik k vzpostavitvi trdnega sistema znanja na področju kmetijstva v povezavi z vsem razpoložljivim znanjem po Evropi. Težave v zvezi z ustvarjanjem in prenosom znanja v kmetijstvu na ravni EU so iskali že pred 50 leti. Kaj mora kmet za učinkovito kmetovanje vedeti, kdo mu nudi znanje v postopkih vseživljenjskega učenja,  so izbrali za  glavno temo 33. posveta Javne službe kmetijskega svetovanja ( JSKS) 26.novembra v Laškem. Več v 49. številki Kmečkega glasa.

Potencial narave pokažejo zorjena vina

Darja Zemljič
20.11.2018 12:01 (Nov 20, 2018)

Martin Erzetič iz vinarstva Čarga 1767 je na 21. Slovenskem festivalu vin prejel naziv vinar leta na Lidlovem natečaju z dvema vinoma: merlot, pozna trgatev, 2016 in Yakot 2016.  Za njegovim uspehom je delo nekaj generacij na tej kmetiji v Neblem v Brdih. Več v  47. številki Kmečkega glasa.   

Modri pinot zahteva ustvarjalnost

Darja Zemljič
12.11.2018 10:35 (Nov 12, 2018)

"Modri pinot velja za kralja rdečih vin. Kljub temu, da ima v primerjavi z drugimi rdečimi vini precej manj barve, taninov in telesa,« je to najbolj cenjena rdeča sorta na svetu, je odločitev za prvi festival modrih pinotov utemeljil njegov organizator vinogradnik in vinar Matjaž Lemut, na čelu hiše vin Tilia, ki se je poimenovala tudi za Hiša pinotov. Vina iz te burgundske sorte je v Kendovem dvorcu v Idriji predstavilo 22 pridelovalcev iz Slovenije,Hrvaške, Francije, Italije, Nove Zelandije in Srbije, strokovna degustacica pa potrdila, da ima ta sorta potencial tudi na območju nekdanje Jugoslavije oz. v osrednji Evropi.Več v prihodnji številki Kmečkega glasa. 

Ohranjanje tradicije je predaja ognja, ne čaščenje pepela

Darja Zemljič
12.11.2018 09:52 (Nov 12, 2018)

V vinogradniško vinarski dejavnosti se velikokrat pojavi vprašanje, ali je mogoče uspeti iz nič in ustvariti dovolj dohodka za rast samo z zaslužkom iz te dejavnosti. Največkrat je odgovor nikalen, obstaja pa tudi nekaj uspešnih izjem. Na novo postavljena klet podjetja Verus Vinogradi v Ormožu po prvem desetletju samostojne vinarske poti treh sodelavce potrjuje, da je uspeh mogoč, če se »sestavijo" prave okoliščine.

Vsi trije solastniki podjetja so družinski prijatelji in po izobrazbi vinogradniki: Božidar Grabovac, Danilo Šnajder in Rajko Žličar so bili do leta 2007 zaposleni v Vinogradništvu in vinarstvu Jeruzalem Ormož, dokler jim niso kot celotni ekipi, skupaj s tedanjim direktorjem Silvom Žižkom (sedaj direktorja vinske kleti Zlati grič v Slovenskih Konjicah ) to poslovno okno zaradi drugačnega pogleda v prihodnost zaprli tedanji lastniki. Za Jeruzalem Ormož je bilo sredina prejšnjega desetletja turbolentno obdobje z večkratno menjavo vodstev in lastnikov, ki se je končalo s prod

Ohranjanje tradicije je predaja ognja, ne čaščenje pepela

Darja Zemljič
07.11.2018 10:25 (Nov 07, 2018)

 V vinogradniško vinarski dejavnosti se velikokrat pojavi vprašanje, ali je mogoče uspeti iz nič in ustvariti dovolj dohodka za rast samo z zaslužkom iz te dejavnosti. Največkrat je odgovor nikalen, obstaja pa tudi nekaj uspešnih izjem. Na novo postavljena klet podjetja Verus Vinogradi v Ormožu po prvem desetletju samostojne vinarske poti treh  sodelavce potrjuje, da je uspeh mogoč, če se »sestavijo" prave okoliščine. Več v  Martinovi prilogi 45. številke Kmečkega glasa. 

Martinov list

Darja Zemljič
06.11.2018 09:38 (Nov 06, 2018)

V posebni prilogi Martinov list predstavljamo Verus Vinograde, vinarja Nejca Gorjupa iz Haloz, štiri mlade finaliste na  Lidlovem izboru za mladega vinarja in  Poti in stranpoti pri uvajanju tolerantnih sort vinske trte.

Obiranje kakija na vrhuncu

Darja Zemljič
29.10.2018 12:17 (Oct 29, 2018)

Sezona obiranja kakija v Goriških brdih je na vrhuncu, letos je dozorel  že deset dni prej kot v povprečnih letih in  v skladišče ali neposredno do kupcev gre tudi iz Domačije Bizjak v Brestju. Bizjakovi so znani briški sadjarji in vinogradniki,  glavnih sadnih vrst  češenj, marelic in kakija imajo vsake po 500 dreves in še 13 hektarjev vinogradov. Vojko, Jakob, Gregor in Patricija te dni obirajo  in  prebirajo  plodove, ki so jih letos pridelali več kot lani. Kakije po obiranju še sortirajo, saj so nekateri popolnoma zreli, nezreli pa gredo v skladišče, da se umedijo. Drevesa, največ imajo sorte tipo in manjši delež  roje, so  obrodila  zelo različno, nekatera so bila bogato obložena, medtem ko je bilo na  nekaterih le nekaj plodov.  Bizjakovi pojasnila za to  nimajo, je pa znano,  da je kakijevo drevo občutljivo na hitre vremenske spremembe, ki jih  je vsako leto več. Oranžne sadeže, polne mineralov in vitaminov, bodo sami razvozili  po celi Sloveniji, vse do Gorenjske. Uspešna  pro

Pionirstvo je bilo vedno nezakonito

Darja Zemljič
09.10.2018 10:11 (Oct 09, 2018)

Z zahtevnimi leti za varstvo vinske trte pred boleznimi, podnebnim spremembami n težnji po širitvi ekološkega vinogradništva, postaja v Sloveniji vse bolj aktualna pridelava tolerantnih sort. Gre za  medvrstne križance žlahtnih sort vinske trte z divjo trto, najpogosteje z ameriškimi vrstami (labrusca, rupestris, licencumii), ki je zelo odporna na trtno uš in glivične bolezni ali z azijsko vrsto amurensis, zelo odporno na mraz . Vse naše sosednje vinorodne države vinogradnikom dovoljujejo njihovo pridelavo, njihovi vinarji pa lahko iz sort, pri katerih se je kakovost potrdila tudi v postopkih preverjanja, pridelujejo celo vina z geografskim poreklom, kar je tudi končni cilj pridelave. Pri nas je še vedno nasprotno: večina stroke njihovi širitvi še vedno nasprotuje, zato zadnje desetletje na tem področju, kljub izjemnemu zaostanku v primerjavi s sosednjo Avstrijo, ni bilo premikov, v trsnem izboru še vedno nimamo niti ene tolerantne sorte(TS). Več v 41. številki Kmečkega glasa.

Pionirstvo je bilo vedno nezakonito

Darja Zemljič
08.10.2018 09:41 (Oct 08, 2018)

Z zahtevnimi leti za varstvo vinske trte pred boleznimi, podnebnim spremembami in težnji po širitvi ekološkega vinogradništva, postaja v Sloveniji vse bolj aktualna pridelava tolerantnih sort. Gre za  medvrstne križance žlahtnih sort vinske trte z divjo trto, najpogosteje z ameriškimi vrstami (labrusca, rupestris, licencumii)ki je zelo odporna na trtno uš in glivične bolezni ali z azijsko vrsto amurensis, zelo odporno na mraz. Vse naše sosednje vinorodne države vinogradnikom dovoljujejo njihovo pridelavo, njihovi vinarji pa lahko iz sort, pri katerih se je kakovost potrdila tudi v postopkih preverjanja, pridelujejo celo vina z geografskim poreklom, kar je tudi končni cilj pridelave. Pri nas je še vedno nasprotno: večina stroke njihovi širitvi še vedno nasprotuje, zato zadnje desetletje na tem področju, kljub izjemnemu zaostanku v primerjavi s sosednjo Avstrijo, ni bilo premikov, v trsnem izboru še vedno nimamo niti ene tolerantne sorte. Več v prihodnji, 41. številki Kmečkega glasa.

Trgatev v Brdih odlična in obilna

Darja Zemljič
28.09.2018 15:31 (Sep 28, 2018)

V kleti Goriška brda so letos prevzeli  za četrtino več pridelka odlične kakovosti, po slednji izsotpa rebula po količini pa chardonnay, izjemne kakovosti pa bodo tudi rdeča vina. Več v prihodnji, 40. številki Kmečkega glasa.  

V slovenski Istri pridelek odličen

Darja Zemljič
26.09.2018 08:23 (Sep 26, 2018)

 Trgatev po Sloveniji se je letos začela zgodaj, 20. avgusta in se te dni počasi že zaključuje. Na Primorskem je na trtah le še grozdje poznih rdečih sort, na Dolenjskem žametovka za cviček in na Štajerskem pozne sorte laški in renski rizling ter šipon. Letnik je količinsko precej obilnejši od zadnjih dveh, tudi v slovenski Istri, kjer smo se na ekološki turistični kmetiji Rodica v Truškah.  Suzani, Marinku, Alešu in Roku Rodica na trgatvi refoška in cabernet sauvignona, ki ju trgajo še te dni, pridružili tudi slovenski in tuji novinarji. Glede na kakovost letošnjega grozdja na 16 ha vinogradov pričakujejo odličen vinski letnik 2018 in okrog 50.000 litrov vina.Pridelava je bila letos zaradi obilice padavin do julija tudi v sicer bolj suhi slovenski Istri zahtevna, na srečo pa sta vroča avgust in september omogočila dobro dozorevanje grozdja. Kakovost rumenega muškata, sivega pinota, malvazije, merlota, refoška in syraha v vinogradih družine Rodica je dosegla stopnjo sladkorja za vrhuns

V Istri pričakujejo odličen letnik

Darja Zemljič
20.09.2018 12:30 (Sep 20, 2018)

Trgatev po Sloveniji se preveša v zadnjo tretjino, na Primorskem je na trtah le še grozdje rdečih sort, na Dolenjskem žametovka za cviček, na Štajerskem pa laški in renski rizling ter šipon. Letnik je količinsko precej obilnejši od zadnjih dveh, kakovost pa zelo različna. V Istri,od koder so fotografije  iz  prve trgatve trte refoška, ki  jo je  posadilo na ekološki turistični kmetiji Rodica v Truškah Društvo turističnih novinarjev Slovenije, pričakujejo odličen letnik 2018. Več o trgatvi po Sloveniji v 39. številki Kmečkega glasa.     

Briške kmetije imajo dobro vizijo

Darja Zemljič
13.09.2018 14:30 (Sep 13, 2018)

Briške vinogradniško-vinarske kmetije imajo trdne korenine, so dobro zasidrane na vinskem trgu in imajo dobro vizijo, meni mladi gospodar Aljaž Sirk iz Višnjevika. Kmetijo je prevzel od svojega očeta Aljoše, cela družina pa obdelujejo nekaj več kot devet hektarjev vinogradov in letno pridela med 60.000 in 80.000 litri vina. Tako kot večina briških vinarjev delajo na rebuli, širili pa bodo še najboljši briški rdeči vini merlot in cabernet franc, saj cabernet sauvginon v najbolj zahodnem vinorodnem območju  Slovenije ne daje dobrih rezultatov. Več v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa. 

Zakonodaja zaostaja za prakso

Darja Zemljič
11.09.2018 10:32 (Sep 11, 2018)

Trgatev za vinski letnik 2018 se je letos začela zelo zgodaj, 20. avgusta,

sočasno so začeli trgati rane sort tako na Primorskem kot v Prekmurju in na Štajerskem, in kar nadaljevali s srednje poznimi sortami. Zato je bilo letos vinogradnikov na sejmu Agra nekoliko manj, celodnevno druženje na številnih degustacijah in srečanjih vinskih vitezov, sommelierjev in drugih pa so začeli s strokovno razpravo o vsebinskih spremembah zakona o vinu (ZVIN ) ob katerih se bodo deležniki prihodnja leta odločali, ali je le-ta sploh potreben korenitejših vsebinskih popravkov.

 Dušan Brejc, direktor Vinske družbe Slovenije ( VDS)  je kot organizator posveta je uvodoma predstavil, da ZVIN ni nastal le zaradi varstva potrošnikov, temveč preprečitve nelojane konkurence v vinogradništvu in vinarstvu. Za vse članice EU velja, da nacionalna zakonodaja ureja le njihove posebnosti, vsa glavna področja pa je v pristojnosti evropske zakonodaje. Slovenski ZVIN vinski zakon je bil nazadnje spremenjen pred dvanajst

O Sloveniji povedo nekaj naravna macerirana in ne industrijska vina

Darja Zemljič
29.08.2018 13:01 (Aug 29, 2018)

Simon Woolf je pisec o vinih iz Velike Britanije, ki je je zadnjih sedem let posvetil raziskovanju t.i. oranžnih vin.Le-ta nastanejo med predelavo belih sort grozdja po postopku rdečih sort. Grozdni sok oz. mošt je med vrenjem v daljšem stiku z jagodnimi kožicami, zato nastane vino intenzivne oranžne barve. O njih je napisal knjigo Jantarna revolucija -Amber revolution, ki jo je 20. avgusta predstavil v gradu Kromberg pri Novi Gorici. Ne gre za naključje, vinorodna območju ob slovensko-italijanski meji so evropski dom tradicionalnih naravnih vin, tukaj jih je začel odkrivati tudi sam in s knjigo o njih je Slovenijo umestil na svetovni  zemljevid vinskih skritih zakladov. Pionirji  tovrstne novodobne svetovne pridelave so namreč slovenski vinarji na obeh straneh meje,  Gravner, Radikon, iz  Oslavja, Zidarich in Škerk iz tržaškega Krasa, Mlečnik, Batič, iz Vipavske doline, in nekoliko kasneje Movia, vsi skupaj pa so ta nekoliko drugačna vina nekaj desetletij nazaj ponovno umestili v zave

Zelenjavo so zamenjale trte

Darja Zemljič
29.08.2018 12:25 (Aug 29, 2018)

 

Matej Kralj je dobrega pol leta mladi prevzemnik na vinogradniško-vinarski kmetiji v Škocjanu pri Kopru, čeprav so bili njegovi starši že med njegovim šolanjem prepričani, da je s kmetovanjem pri njih konec. Zelenjadarstvo na zemljiščih državnega Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov so namreč v postopno opustili, obdržali so le starejši vinograd z 2500 trtami refoška. Starejši sin Gregor se je zaposlil, Matej pa se je izšolal za turističnega tehnika v Izoli. Toda ko so leta 2009 posadili še 1000 trt malvazije, je Matej trto vzljubil, zato so vinograde zadnja leta razširili na pet hektarjev, Matej pa poudari, da je ponosen, ker je mladi gospodar.

Fangshan ali regija vinskih dvorcev (Kitajska 3)

Darja Zemljič
22.08.2018 14:57 (Aug 22, 2018)

Za Kitajsko je značilno, da je silno mogočna dežela še bolj silnih načrtovanih in uresničenih gospodarskih podvigov in v vinogradništvu in vinarstvu ni nič drugače. Tako so si pred dobrim desetletjem zastavili, da bodo na območju okraja Fangshan, okraja na območju Pekinga, razili naravno rekreacijsko in turistično območje z 64 vinogradniškimi dvorci oz. chateauji in od tega od tega jih je 22 že v gradnji, 18 pa jih že grozdje oz. vino tudi prideluje na 1200 ha, zaposlitev pa je dobilo 2000 delavcev. Med najbolj bleščečimi kopijami francoskega dvorca, vendar v veliko večjem obsega kot v izvorni domovini je Lion (Lev), ki je kot posestvo in blagovna znamka vin zaživelo v 2010, posestvo Bolongbao pa prideluje na ekološki način že od leta 1999. Več v 33. številki Kmečkega glasa.

Rebula daje vina z več obrazi

Darja Zemljič
22.08.2018 14:49 (Aug 22, 2018)

Rebula daje vina z več obrazi, od penin do svežih belih vin ali maceriranih staranih pa vse do sladkih vin. Vinar odloča,kakšno barvo bo imela, v Vipavskem križu, kjer so se  18. avgusta na posvetu Vipavska rebula- cesarjev izbor predstavili vipavski pridelovalci  maceriranih rebul, je bila v glavnem jantarne barve. Ker ima ta sorta manj aromatični spojin in debelo kožico,  pa je nasploh bolj primerna za pridelavo tradicionalnih in klasičnih vin s poudarjenim telesom, je poudaril dr. Dejan Bavčar iz Kmetijskega inštituta Slovenije. V Vipavski dolini je po obsegu vinogradov na četrtem mestu, letos je zasajena na 225 hektarjih. Površine s to sorto so se  v bivši državi zmanjšale zaradi poslabšanja kakovosti vin v velikih kleteh, zadnja leta pa je njena priljubljenost doma in v svetu izjemno velika, zato ni prava rešitev konkurenca temveč sodelovanje med vipavskimi in briškimi vinarji, ki jo oboji pridelujejo. Več v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa.

   

 

Oglasi

7450.) živalstvo slovenije

Kategorija: Družboslovje

Cena: 39.99 €

7603.) filmski almanah 95 - marcel štefančič

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

7159.)  filmski almanah 98 - marcel štefančič

Kategorija: Leposlovje

Cena: 15.99 €

6396.) zbogom sramežljivost - jean ann stevens

Kategorija: Leposlovje

Cena: 12.99 €

2063.) novi ogledi in pogledi - aleš breger

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

1524.) sodobni ples v sloveniji - uršula teržan

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

992.) steze smučišča in skale - marijan lipovšek

Kategorija: Družboslovje

Cena: 15 €

7466.) leto potopa mojstrovina in oporoka vizionarke - margaret atwood

Kategorija: Umetnost in kultura

Cena: 9.99 €

6821.) tri miške klepetulje - mira voglar in helena giacomelli

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

5717.) pompeji - robert harris

Kategorija: Šolska literatura

Cena: 10.99 €

4616.) radiestezija - mirela mahne

Kategorija: Znanost in tehnika

Cena: 15 €

4033.) kako si pridobiš prijatelje ? - dale garnegie

Kategorija: Družboslovje

Cena: 12.99 €

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj