Veliko ljudi me vpraša, kako mi uspe ob vsem skupaj ostati pozitivna. Kako? Z lahkoto, saj imam ob sebi same dobre ljudi. :) V petek po objavi mojega bloga, mi je pisala bivša sošolka iz gimnazije in me prosila, da ji posredujem svoj histološki izvid, da ga pošlje svoji sestri, ki je onkologinja na OI, za kar sem ji neizmerno hvaležna. Zdravnica mi je že naslednje jutro odpisala. Izmenjali sva si nekaj email-ov, tako da sem prišla do vseh želenih odgovorov. Prav tako sem še nekaj odgovorov dobila od bivše cimre, ki specializira na OI, nekaj pa sem tudi sama izbrskala na internetu.

Menda ni nenavadno, da se rezultati odrezanega tumorja razlikujejo od rezultata biopsije, saj ima patolog na voljo več tkiva. To je razumljivo, saj je citologinja komaj da dobila kaj tkiva v tisto ogromno injekcijo. In zato se je moj papilarni preimenoval v duktalnega. Kar se mene tiče, je pomembno samo, da se je po spletu čudnih naključij sploh ugotovilo, da imam raka. Zmrazi me, ko samo pomislim, da se ne bi brcnila v rit in bi bila zadovoljna z odgovorom ginekologa in sestre na ambulanti za bolezni dojk v Brežicah. In ne, še vedno nisem dobila novega vabila od njih. Očitno se je založilo.

Po besedah zdravnice onkologinje so pomembna dejstva, da je tumor v celoti zunaj, da so robovi čisti in da je varovalna bezgavka brez zasevkov. Pomembni dejavniki, ki še vplivajo na verjetnost, da se rak ponovi, oz. metastazira, so še velikost tumorja, ki je pri meni izmerjena 2,8cm, proliferacijski indeks, ki je pri meni visok in gradus - pri meni je slabo diferenciran tumor. To pomeni, da je rak agresiven (hitro rastoč) in hud (zelo maligen). Prijateljica me je včeraj vprašala, ko sem ji rekla, da je "bil hud", kaj hudiča je ta rak. "A je živ"? Sem se prav zamislila, ker se o njem res vsi tako pogovarjajo, kot da grize in ščipa vse pred sabo, zato je vprašanje skoraj da bilo na mestu.

Pri odločitvi o dopolnilnem zdravljenju, so pomembni hormonski receptorji in prisotnost HER 2. Ker imam negativne hormonske receptorje ter neizražen protein HER 2, prihaja v poštev le dopolnilno zdravljenje s kemoterapijo (ne pa še hormonsko in biološko terapijo). To po eni strani ni ok, ker hormonska in biološka terapija zmanjšata možnost ponovitve v naslednjih 5ih letih, po drugi strani pa velja, da se ta podtip (za razliko od hormonskega) zelo zelo redko ponovi po več kot 5 letih - torej 5 let po operaciji govorimo o popolni ozdravitvi. Menda je zaradi te agresije tudi zelo občutljiv na kemoterapijo (kar je ok).

Povedala mi je še, da je moj tip tumorja dojke značilen za BRCA 1 (eden od dveh genov raka na dojkah in jajčnikih) pozitivne družine, (še preden je vedela, da ga imamo zares tudi potrjenega) in da zato sumi, da ga imam tudi jaz. Menda je kar 80% vseh rakov pri BRCA 1 enakega tipa kot je moj. Značilnosti BRCA1 so medularni podtip, slabo diferenciran tumor, negativni hormonski in HER2 receptorji in dejstvo, da sem mlada. Pri nas je bil sicer gen potrjen pri sorodnici, ki je raka na dojki dobila, ko je bila stara okoli 60 let. Ona ima sicer tudi hormonsko pogojenega in takih je 20%.

Odstranitev obeh dojk v primeru pozitivnega gena BRCA 1 zmanjša ponovitev raka za 90% in zmanjša možnost nastanka raka na jajčnikih. Po 40. letu pa se svetuje odstranitev tudi teh. (Hvala kolegu, ki mi že ureja dogovor pri enem najbolj priznanih plastičnih kirurgov pri nas, ob enem pa želim njegovi ženi veliko zdravja, saj se bori proti istem tipu raka kot jaz).

Seveda sem zdravnico morala vprašati še o možnostih preživetja. Statistiko je vzela v programu Adjuvant online. 68% preživetja v 10 letih brez dodatne terapije, ob dodatni kemoterapiji pa se ta verjetnost poviša za 16%. Ta program upošteva starost, število prizadetih bezgavk, velikost tumorja, gradus, hormonske receptorje, ne pa tudi bioloških. Je rekla, da je statistika na moji strani. :) Sem pa tudi sama naredila raziskavo o možnostih preživetja in ker je ta blog spisan tudi za tiste, ki se bodo na žalost znašle v podobni situaciji, bom nalepila, kako se računa stadij in možnost preživetja glede na njega.

Za določitev stadija bolezni uporabljamo TNM klasifikacijo. T označuje velikost tumorja, N bezgavke in zasevke v njih, M pa metastaze.

T je torej velikost tumorja. Jaz spadam v T2, ker je moja velikost 2,8cm. Čeprav zdravnica pravi, da je moj tumor majhen, zato je nekaj med T1 in T2."]

Sama nimam zasevkov v bezgavkah, zato N0."

Nimam oddaljenih zasevkov, oz. metastaz, zato M0."

Moje stanje_ T1-2, N0, M0, zato sem med stadijema IA in IIA."

In tako pride podobno kot pri zdravnici, dobrih 80%."

Zdaj pa da ostanem tu notri, v teh %ih in bo vse super. :)

Sama sem pomirjena, samo da vem, kakšen je tumor, kaj pomeni moj histološki izvid. Hvala sošolki in njeni sestri.
Zdaj pa držati pesti, da naši košarkaši še naprej tako dobro igrajo kot do sedaj. Lep večer. <3