Najprej sem morala spremeniti naslov mojega bloga, saj so se moji sumi, po vsem prebranem, potrdili, da nimam papilarnega karcinoma dojke. Imam najpogostejšega (70-80% vseh malignih rakov dojk), z imenom (bom kar prepisala in histološkega izvida): Invazivni duktalni karcinom s karakteristikami medularnega karcinoma in situ. Potem pa je napisanih še mali milijon strokovnih besed, lepo zapakiranih v stavke. Nimam pojma kaj vse skupaj pomeni. Bom poguglala vsak termin posebej in tudi tukaj objavila podrobnejše rezultate. Nisem imela še možnosti raziskati. No, pa pojdimo od začetka.

V torek sem bila na genetskem svetovanju OI. Dala sem kri, še prej pa mi je zdravnica na podlagi mojih zapisov pokazala družinsko drevo, ki ga je izrisala. Preverili sva če je vse ok in povedala mi je kako bo zdravljenje potekalo. Ker imamo v družini potrjen gen raka na dojki, bodo prvo testirali znani gen. Ti izvidi bodo menda hitro. Če bo pokazal negativno, pa se naredi cela diagnostika in se na rezultate čaka približno pol leta.

Danes sem se pred obiskom dobila z mojo cimro, ki mi je poročala svoje rezultate. Žal jo čaka kemoterapija in obsevanje. Ob enih sem bila na vrsti jaz. Moj kirurg mi je povedal ime mojega raka in takoj se me je lotilo neugodje, ker nisem vedela, kaj ta rak sploh je. Papilarnega imam v malem prstu, o drugih pa sploh nisem nič prebirala. Poslikala sem svoj histološki rezultat in še zdaj, ko ga berem, nimam pojma zakaj se gre. Po napisanem blogu se lotim raziskovanja.

Kakorkoli, ker je invaziven, me čakata kemoterapija in obsevanje. All inclusive. Priznam, da me ta pojem asociira na Egipt, plaže in all you can eat požrtijo, ki jo zalivaš z neomejeno količino brezplačne pijače. No, ampak to bo počakalo. :)  Kirurg mi je povedal, da bom po njegovih izkušnjah verjetno imela eno kemoterapijo na 3 tedne in tako 4 cikle. Potem pa še en mesec obsevanj, ki bodo vsak dan, razen ob vikendih. Konzilij bo zasedal naslednji petek in menda bo že isti dan šla pošta naprej, tako da verjetno v ponedeljek izvem, kako točno bo potekalo moje zdravljenje. So pa robovi tumorja čisti, menda je najmanjši rob 4mm. Bezgavka pa je tudi bila ok.

"Kakšne so moje možnosti preživetja", sem ga vprašala. Malo se je izmikal ali pa pač res nerad govori o statistiki. 65% preživetja. V kolikem času? V naslednjih 5ih letih. Kako 5ih letih. Jst jih rabim vsaj 30. :) No, naprej nihče ne beleži statistike. Povedal mi je še, da kemoterapija zviša moje možnosti za 10%. Torej jih imam 75. Nato je še rekel, da to ne morem gledati tako. Da je to narejeno na populaciji. No, saj jaz sem del populacije, sem mu rekla. Pa mi je odvrnil, da jaz sem 1 ali 0, ne pa 0,75. :) In sem ga takoj razumela.

Mi je žal, da me predaja internistu onkologu, ker mi je bil neka oporna točka.  Je pa rekel, da ga lahko kadarkoli obiščem v ambulanti, kar mi veliko pomeni.

Moja rana se lepo celi. Antibiotiki so prijeli. Sicer še ni zaceljena, ampak bo kmalu. Pobral mi je tudi tisti eden ali dva šiva in bila sem tako v svojem svetu, da se sploh ne spomnim, kako je to izgledalo. V soboto sem dobila zadnjo injekcijo proti strdkom v trebuh in ta še zdaj zgleda, kot da je na njemu potekala bitka.

Po pregledu sem se dobila še z dietetičarko. Naredila je meritve in je vse ok. Povedala mi je da sem trenutno malo dehidrirana, pa še prav je imela. :)

S cimro imava enako vrsto raka (vsaj prvi del), tako da naju čaka podobno zdravljenje in imava oporo ena v drugi. Sva se objeli in razglabljali o tem, kako lasulje niso kul. Ona je že zaštrikala kapo. Hvala bogu, da se bo to odvijalo pozimi.

Bom tukaj izkoristila priliko, da se še enkrat vsem zahvalim za rojstnodnevne čestitke, ki jih je bilo malo morje. Res ste zlati vsi po vrsti. :) Hvala tudi za vso skrb. Danes mi enostavno ni zneslo, da bi se javljala na telefon ali odpisala na vsa sporočila, sem pa res ganjena nad tem, kako vam je mar. :* Po pregledu sem skočila še na kosilo, potem pa hitro domov k moji punčki. Nato pa še sestavit novi komp za teto. In je bil dan naokrog.

Lep vikend <3 :*