Gensko spremenjena hrana
Opis predavanja
Predavanje kritično obravnava dva bistveno nasprotna pogleda na pridelavo hrane in krme iz gensko spremenjenih živih bitij. Za prvi del je osnova knjiga W. Engdahla Semena uničenja, ki se sprehodi skozi zgodovino genetike, celo od evgeničnih poskusov nacistov za zagotavljanje čiste človeške rase, ki so jih pred in med 2. svetovno vojno financirali Rockefellerji. Te zamisli so se kasneje razvile v načrte kontrole prebivalstva preko hrane in cepiv. Proizvodnja hrane za druge je pomenila ustvarjanje odvisnosti in v "primernih" situacijah tudi odrekanje te osnovne potrebe človeka za pridobivanje drugih koristi. Ta družina je s svojim velikim bogastvom in skozi navidezno človekoljubne fundacije vseskozi delovala v ozadju velikih kemičnih koncernov, močno povezanih z ameriško vlado in vojsko.
V projektih "zelene revolucije" s hibridno koruzo so v Južni Ameriki pokupili ogromne površine zemlje. Umetna gnojila so izumili zaradi prevelikega izčrpavanja prsti z zahtevnimi rastlinami. Moč kmetijskih korporacij se je povečevala z izrivanjem domačih farmarjev, z ekonomskimi manipulacijami ob slabih letinah, s koncentracijo mesne pridelave, s sodelovanjem v vojnah… Prve genetske raziskave so se začele od 1980 naprej in opozorila nekaterih znanstvenikov so zatirali s političnimi manipulacijami in strokovnimi diskreditacijami. Za uspeh prve komercialne GS kulture so na Filipinih ukradli celotno banko semen tradicionalnih riževih sort. V 1990-tih, ko v ZDA še niso smeli sejati GS pridelkov, so podjetja preko mednarodnih organizacij izvajala pritiske na skorumpirane vlade revnih držav, da so račun tradicionalnega kmetijstva dovolile zastrupljanje svoje zemlje. Potrebo po dodajanju beljakovin na živinskih farmah so rešili s (za glifosat odporno) sojo na milijonih hektarov argentinskih polj ter kasneje še v vseh sosednjih državah, kar je povzročilo nezaslišano izsekavanje in požiganje deževnih pragozdov v Amazoniji.
Vsi herbicidi vsebujejo majhne količine dioksinov, enih najbolj strupenih in rakotvornih snovi, ki nastajajo pri segrevanju in kloriranju organskih snovi. Obstajajo poročila o vsebnostih dioksinov v ameriškem mesu, ki so večje od zastrupitev okolja in ljudi ob največjih kemičnih nesrečah. So zelo nerazgradljivi in v celicah sprožijo neprestano delovanje genov, kar pa z nakopičenimi neuporabnimi beljakovinami z nepredvidljivimi posledicami zavre pravilno delovanje celic.
Okrog leta 2000 so patentirali tehnologije za semena rastlin, ki imajo kasneje neplodno seme (terminatorska semena) ter semen, ki za vsako fazo rasti rastline zahtevajo dodajanje posebnih snovi (stikal). Spremembe lastnosti rastlin so nadalje šle v nastajanje snovi za zaviranje delovanja človekovih spolnih celic ali povzročanje spontanih splavov s cepivi. Med biološka orožja štejejo tudi viruse za prenašanje raka in razno raznih grip, ki so ustvarili milijardne dobičke farmaciji in lastnikom teh patentov v majhnih inovativnih podjetjih. Tudi za viruse ebole in zike danes predvidevajo, da so bili namenoma izpuščeni iz laboratorijev. Vzporedno s tem razvojem pa velika podjetja bijejo bitke za prevzeme teh znanj, tehnologij in pravic celo nad nekaterimi tradicionalnimi pasmami domačih živali.
Danes ustvarjajo na osnovi šibkejših dioksinov (, ki so bili že sestava ameriškega defolianta Agent Orange v vietnamski vojni) nove, še močnejše herbicide in seveda tudi ustrezno spremenjene rastline (soja in koruza sta že znani), kajti na glifosat in podobne so se pleveli že navadili in s pomočjo umetnih gnojil dosegajo velikosti in obsege, ki zatirajo rast posajenih kultur.
Drugi del predavanja zajema pogled naših znanstvenikov na gensko spremenjeno hrano. Za osnovo smo vzeli knjigo treh avtorjev Biotehnične fakultete, ki opisuje načine genskega spreminjanja in (uradne) namene, zaradi katerih to počnejo. Ta pogled je kritičen zato, ker ti isti avtorji v svojih predavanjih zagovarjajo ne le znanstveno plat, temveč tudi ekonomske namene tujcev ter popolnoma ignorirajo mnoge poznane vplive teh tehnologij na zdravje ljudi in narave.
Za razliko od žlahtnjenja hibridov naj bi genske spremembe omogočale večjo enakost (kloniranje) izbranih lastnosti semena. Osnovni nameni vnašanja tujih genov so doseganje odpornosti na kmetijske strupe (npr. glifosat), s katerimi zatirajo škodljivce ali plevele, ali pa izločanje lastnih insekticidov in encimov rastline, ki zastrupljajo (ne samo) škodljivce ter uničujejo bakterije, gljive in viruse. Bistven je razvoj tehnologij, ki omogočajo tržno proizvodnjo GS semen, z bakterijami, ki so sposobne prenašati svoje lastnosti na okužene rastline ali z obstreljevanjem z DNK, nanešeno na kovinske nano delce.
V naslednjih generacijah GSO poskušajo povečevati deleže določenih hranilnih snovi v plodovih, beljakovin, vitaminov, flavonoidov. Posebno specifične so te spremembe pri proizvodnji rastlin za farmacijo, ki te ciljne snovi potem uporablja v svojih izdelkih. Za kmetijstvo pomembne lastnosti so odpornost na vremenske pogoje, vendar se knjiga ne dotakne izrabljanja teh lastnosti pri načrtovanju umetnih vremenskih sprememb. Pritlikave sorte povečujejo učinkovitost izrabe umetnih gnojil. Spremembe gredo tudi v smeri biomaterialov in biogoriv, ki naj bi nadomestili tiste iz nafte, nihče pa se ne vpraša o površini potrebnih polj za to. Verjetno pa je bila knjiga napisana prezgodaj, da bi avtorji poznali genske spremembe za odpornost na aerosole, ki jih z različnimi nameni pršijo v atmosfero.
Znanstveniki se zavedajo tveganj za okolje zaradi prenašanja spremenjenega genskega materiala na naravna živa bitja ter zaradi zastrupljanja narave s povečano uporabo kmetijskih strupov ter biološke nevarnosti in zastrupljenosti same GSO hrane. Vendar o tem ni kaj dosti napisanega, sploh pa ne o veliko večjih dovoljenih tolerancah teh snovi v živalski krmi in njihovem nalaganju skozi mesno prehrano v naših telesih. Pravila ki urejajo to, so ohlapna in so bila sprejeta pod pritiski biotehnoloških podjetij. Ker je sama znanost odvisna od financiranja in naročanja teh podjetij, se v to problematiko vtaknejo le toliko, da jo skušajo prikriti ali prikazati nenevarno.
Seveda pa je zanimivo patentno varstvo in doseganje prednost ter dobička pred drugimi. Prav nič znanstvenike ne zanimajo načela, ki takšno patentiranje prepovedujejo. Tako v predavanju dodamo poglede na nezakonitost uveljavljanja industrijske lastnine nad življenjem samim, nad tradicionalnim ali celo naravnim kmetijstvom ter nad skupinami, ki predstavljajo tem podjetjem ovire. Dotaknemo se tudi pogleda na dejansko lastnino teh sprememb zaradi goljufij s semeni in zemljo ter zaradi preganjanja staroselskega prebivalstva iz območij za potrebna polja. Prav tako knjiga ne omenja posledic industrijskega GSO kmetijstva na izrabo virov (predvsem vode in prsti), ki onemogoči vrnitev na tradicionalno kmetijstvo potem ko industrijska pridelava ni več mogoča ali dobičkonosna.
Milan Malej trg.semena.sonca@gmail.com
Nekaj od tega je tudi na ogled iz gostovanja na kanalu Zdaj pa dost na povezavi:
Nevarnosti gensko spremenjenih organizmov
Jul 11, 2017