Kemične sledi na nebu 

Opis predavanja

Pred več kot desetletjem, ko smo v Evropi šele začenjali postajati pozorni na nenavadno dolge in obstojne kondenzacijske sledi za letali, se je v ZDA že mnogo širše porajala ozaveščenost o njihovem nenaravnem izvoru in o povezanosti zastrupljanja in propadanja narave z njihovim pojavljanjem. Veliko ljudi je že opazovalo, raziskovalo in dokazovalo, da najdene snovi v tekočih voda in jezerih, v prsti in rastlinju niso naravnega izvora in da tudi niso mogle priti v okolje iz kakega bližnjega lokalnega industrijskega vira. Hkrati so se začeli spreminjati mnogi vremenski vzorci in nastajati nenavadni pojavi v nepravem času, na nenavadnih krajih in pri nemogočih temperaturah. Vedno več je bilo tudi tistih, ki so se upali javno izpostaviti in opozarjati. Oblasti niso mogle mimo dokazanih onesnaženj in dokumentiranih neviht, so pa to poskušale utemeljevat s splošnim onesnaženjem in klimatskimi spremembami, od katerih pa imamo vsi koristi…

Vendar so imele ZDA v tem času za sabo že kar lepo zgodovino, desetletje prej pojavljajočih se veliko bolj očitnih sledi za vojaškimi in civilnimi letali, ki niso mogle biti povezane s kondenzacijo vode iz motorjev. Sledi so nastajale takoj za krili, po njihovi celotni širini in na nenavadnih mestih trupa. Postalo je očitno, da pomenijo izpuščanje nekih snovi v ozračje. Tudi bližnje fotografije so odkrile na letala pritrjene različne naprave s šobami za izpuste. Pole tega so izvajalci to počeli načrtno in sistematično, lepo enakomerno po dolgem in počez. Če se na to dokumentacijo sklicujemo pri nas, nas zavračajo, ker takih slik pri nas ni opaziti. Z dostopom do satelitskih posnetkov pa so tudi ti prvi raziskovalci dobili možnost opazovanja, kje se te črte pojavljajo v primerjavi z vremenskimi cikloni in hitro je postalo jasno, da se tudi vremenske motnje nekako odzivajo na vpliv pršenja teh snovi, čeprav ne vedno enako… Ljudje in narava v ZDA so tako postali prve žrtve te dejavnosti in tudi prvi zanesljivi viri informacij, kaj se dogaja…

Leta 2008 in 2010 sta bila dokončana dva filma Michaela Murphyja Kaj škropijo in Zakaj škropijo. V predavanju pokažemo nekaj odlomkov in povzamemo bistvene ugotovitve obeh. Strokovnjaki, geoinženirji odkrito priznavajo obstoj in namen škropljenja – odboj svetlobe in ohlajevanje planeta. Poznanih je več kot 100 patentiranih vplivov različnih kemikalij na zračne mase. Biologi in ekologi odkrivajo več tisočkratna povečanja koncentracij nekaterih od teh snovi v vodah in prsti. Znane so povezave teh snovi z boleznimi, ki so v velikem porastu. Kemikalije ki padajo na tla, zvišujejo bazičnost prsti. Mikroflora umira in večje rastlinje ne dobiva več dovolj hranilnih snovi. Mnogi gozdovi umirajo. Meteorologi razložijo vpliv razpršenih in s svetlobo segrevajočih se delcev na gibanje zračnih mas in na nastanek umetnih neviht. Obisk v Kongresu pokaže nezainteresiranost, neznanje in povezanost poslancev s to kriminalno dejavnostjo… Drugi film razkriva "poslovne" povezave. Škropljenje neba je mogoče enostavno kupiti, da nekomu zastrupiš zemljo ali mu streseš na glavo uničujoče neurje. Poceni zemlja bankrotiranih kmetov pristane v rokah biotehnoloških korporacij. Obstajajo celo stave na vreme in poznavanje ali nakup geoinženirskih dejavnosti prinaša velike dobičke. V povezavi z vojaškimi in političnimi sferami postopna uporaba te dejavnosti vpliva na cele regije in spravi pod politični vpliv in gospodarsko odvisnost od naročnikov države in narode. Kontrola trga in določanje cen blaga sta s poznavanjem vremena prav tako neomejena.

Eden osrednjih pričevalcev v obeh filmih Dane Wigington vodi organizacijo Geoengineering Watch. Tudi dve ali tri njegova predavanja so prevedena tudi v slovenščino. Dane je bil eden prvih, ki je začel opazovati in poudarjati vpliv škropljenja na povečevanje toplogrednega učinka atmosfere ter razlagati nevarnost uhajanja metana iz Arktike. Na njihovi spletni strani so objavljeni številni dokumenti, ki dokazujejo povezanost geoinženiringa s politiko, vojsko in visokim kapitalom.

Nad Evropo praktično ne opažamo tako odkritega in sistematičnega škropljenja. Je pa to mogoče opaziti na satelitskih posnetkih nad različnimi deli Sredozemskega morja, nad Biskajskim zalivom ali Rokavskim prelivom. Šobe za pršenje nameščajo v linijah z letalskimi motorji. Predvsem nizkocenovni prevozniki se v veliki meri financirajo s to dejavnostjo.

Za nebo nad Slovenijo obstaja veliko bolj ali manj naključnih fotografij sumljivih letal in sledi, ki jih ljudje objavljajo, zahtevajo preverjanje in ukrepanje. Tudi sam sem jih z veliko povečavo naredil več sto, ampak po večini je nemogoče neposredno ugotoviti, ali gre poleg kondenzirane vode iz izpuha ven še kaj. Ti sumi pa se potrjujejo v različnih situacijah, na primer zaporedni leti podobnih letal v istih smereh (pri isti vlažnosti) in z različnimi sledmi, nenadno prekinjene in začete dolge sledi in – predvsem v teh območjih – nespremenjeno obnašanje kratkih sledi, ki se tudi sicer nikoli ne prekinjajo. Iz teh situacij smo nekako tudi oblikovali napotke za dokumentiranje… Obstajajo laboratorijske analize padavin, prsti in žleda s povečano količino patentiranih kemikalij ter osebni testi s preprostejšimi inštrumenti.

Zaradi trdovratnega in samozavestnega nasprotovanja uradne strani je tudi mogoče in verjetno, da ti njihovi argumenti v nekaterih primerih držijo. Zato smo naredili analizo letalskih motorjev. Novejši motorji, z večjim obvodom mrzlega zraka (high-bypass turbofan) vroče vodne hlape, nastale z izgorevanjem goriva, resnično prej ohladijo in v mnogo manjšem začetnem prostoru sledi z večjo koncentracijo vode ustvarijo pogoje za hitro kondenzacijo in zamrzovanje hlapov. Povprečna relativna vlaga v zraku potem prispeva svoj delež, da se proizvedena voda ne more na večji oddaljenosti in v večji prostornini sledi absorbirati v zrak. Tako lahko nastanejo tudi dolge sledi iz same izpuščene vode, brez dodanih kemikalij. Večja in modernejša štirimotorna letala s hladnimi motorji so tako pri ustreznih zračnih pogojih nevarnejša za kreiranje obstojnih sledi… Res je, da se pred vremenskimi motnjami (ob večji vlažnosti?) število obstojnih sledi poveča, obstaja pa vprašanje, če ne zaradi namenskega usmerjanja front. Včasih so ob višji vlažnosti in pred spremembo vremena prisotne le kratke sledi…

Podajamo tudi razmišljanja, kako se postaviti po robu uporabi teh nevarnih motorjev in kako živeti z njimi, da bo njihova oblačnost čim manj vplivala na življenje spodaj. Veliko je odvisno od organizacije družbe, od zavedanja in predpisov, da je tisto skupno okolje, ki ga dihamo, pijemo in v njem najdemo rešitve za mnogo notranjih stisk, tudi za posameznike veliko več vredno, kot napolnjen bančni račun, avtomobilski tank in lasten trebuh. Časi letov in uporaba motorjev naj se prilagajajo vlažnosti na različnih višinah in koridorjih. Cene naj bodo obremenjene z vplivom na okolje in z (ne)potrebnostjo prevoza.

Glede škropljenja iz katerih koli razlogov je nujno vključiti v zakonodajo prepoved. Organizirati moramo kontrolne meritve v dovolj gosti mreži. Država je dolžna ustrezno odgovarjati na vse sume onesnaženja okolja in torej tudi zračnega prostora, opravljati meritve na višinah letov in se v mednarodni skupnosti zavzemati za preprečevanje vplivov, ki zaradi te dejavnosti prihajajo od drugod… Opazovanja in meritve morajo zajemati tudi elektromagnetno segrevanje atmosfere, ki po satelitskih posnetkih enakomerno razporejenih valovitih oblakov pri usmerjanju vremena vse bolj nadomešča škropljenje. V zakonodajo je nujno vključiti dolžnost države za zaščito ozemlja, okolja, ljudi, narave in zračnega prostora pred kemičnimi in že ustvarjenemi vremenskimi vplivi od zunaj.

Milan Malej                                                                                          trg.semena.sonca@gmail.com