Članek
Barabe in junaki!
Objavljeno Nov 13, 2013

Vse več ljudi srečujem, ki mi pravijo, da so v življenju popolnoma odkljukali medije. Ja, ne gledajo več televizije in ne poslušajo radia. Pa tudi časopisov ne prebirajo več. Če pa že niso popolnoma izklopili teh zadev, pa vsaj ne poslušajo in ne berejo več informativno političnega dela programa oziroma vsebine. In eno je skupno vsem takšnim. Vsi po vrsti trdijo,. Da se jim je po uvedbi te spremembe življenje spremenilo na bolje. Niti eden mi še ni pojamral, da ni dobro in da ne bo dolgo zdržal.

Vseeno pa sem jaz, kakopak se sam nisem (še) sposoben izklopiti, veliko več razmišljal o tistem vprašanju: Koliko zaupate medijem?  Vprašanje seveda ne velja za tiste iz prvega odstavka, saj oni so to rešili tako, da te dileme niti ne morejo imeti. Učinkovito in dokončno. Večina, ampak res večina vprašanih pa , v to ne dvomim, na to vprašanje odgovarja, da »ne verjamejo nikomur in ničemur več!« Ta in oni morebiti še doda, da »kar ne pošlata ali poizkusi!!«

Pošteno bi lahko rekel. Ali pa vsaj razumljivo. Ima pa v mojih očeh ta dilema eno zelo pomembno lastnost. Ne govori namreč tako izključno ali predvsem o resnici. Lahko bi rekel, da se mi zaupati in verjeti v tem kontekstu ne zdi čisto ista stvar. Celo bi lahko rekel, da širjenje laži ni eden večjih problemov, ki jih imamo z mediji. V bistvu se skozi medije brez tega, torej s čisto resnico, da postoriti vseh sort.

Novica, reportaža, celo anketa lahko že s pravilnimi podatki, le primerno izbranimi, opremljeni in pridobljeni na osnovi premišljenih kriterijev, pomeni nekaj čisto drugega, kot podobna, celo skoraj enaka, ki uporabi malo drugačno sito, ko odbira tisto, kar bo resnično prišlo do nas. Problem ni samo ta, da na ta način prikrojeno obveščanje ni  široko in dovolj objektivno, problem je, da mediji delujejo manipulativno. Se pravi, da so kriteriji narejeni tako, da ne obveščajo o najpomembnejših vidikih in dejstvih, ampak to obveščanje podredijo  interesom lastnikov in politike. Že navadna anketa se z majhnimi modulacijami iz orodja za merjenje mnenja spremeni v nekaj kar to mnenje oblikuje.

Velikokrat ljudje omenjajo, da bi morali biti mediji »uravnoteženi«! Tega nisem nikoli razumel. No ja, saj vem, da je govora o tem, da bi morali biti deležni komentarjev tako levo, kot desno razmišljujočih novinarjev. Kot rečeno, tega ne razumem povsem. Mnenja sem, da bi predvsem potrebovali dobre komentarje, sposobnosti, da jih z nečem uravnotežimo pa moramo imeti sami. Če, na primer, zamahnemo z roko in zavržemo vsako misel na branje že zato, ker se nam zdi, da avtor ni  pravilno politično orientiran, potem nam zadeve ne bo nihče mogel uravnotežiti

No, pa dovolj teoretiziranja. V bistvu nikoli ne padem v takšno modrovanje, če me nekaj ne ziritira. Včeraj in danes je bilo to, pa ne zgolj nekajkrat, poročanje o strašnih goljufijah pri opravljanju, oziroma v resnici kupovanju, vozniških dovoljenj in brisanju kazenskih točk. Mislim, nedvomno sleparija in kriminal. Ne glede kako obrneš.

Kar me je nekoliko razjezilo je blebetanje vseh po vrsti, novinarjev in strokovnih komentatorjev o tem, da gre predvsem in najbolj za to, da naše ceste niso varne zaradi tega, ker sleparji pač niso po reglcih osvojili potrebnih znanj. Saj bi lahko na dolgo o tem ampak vse pove njihova kronska ugotovitev, da so zlikovci konec koncev še »najbolj prevarali sami sebe«! O marijamadona!

 Iz nedavnega  streljanja v Mariboru zares nisem in ne želim delati zgodbe, čeprav bi bilo za podkrepitev mojih tuhtarij tisto dogajanje še kako primerno.  Gre pač le za dogodek, ki je za neke ljudi tragedija. Bi pa omenil zanimiv poziv policije teden ali dva nazaj. Takrat je neznanec, tako je bilo v poročilih, okradel živilsko trgovino nekje na Gorenjskem. »Policija prosi, da jih vsak, ki o dogodku kaj ve, obvesti na številko topato!« Viš ti vraga!?

 Saj pravim, ne želim risati morilcev, kot junake in tatov, kot Robin Hoode, zagotovo pa ne bom v teh časih in v tej državi žandarjem špecal nikogar, ki bo iz štacune laufal z ukradeno štruco pod pazduho. Ko bo bežal pred policajem, se bom še umaknil in mu naredil prosto pot. Mogoče en dan jaz ne bom imel druge izbire. Kakor se stvari odvijajo, bo morda vse pogosteje kje nastal kakšen Bonnie and Clyde fenomen. Potem pa kakor obrneš. Kriminalec ali junak. Ene od teh dveh variant se oblast očitno boji!