Članek
Rastlinojeda divjad in ekološko kmetijstvo
Objavljeno Nov 16, 2018

Država delno ščiti interese vsejedih ljudi, vegetarijanci pa bomo zagotovo lačni

podnaslov: Sit nisem bil, žejen pa

Če volkovi ali medvedi pustijo za sabo nekaj kadavrov ovc, koz, krav, oslov ali konjev, so prizori na foto-posnetkih lahko zelo obremenilni in s tem atraktivni za objavo. Po drugi strani uničena zelenjava, polomljeni in obžrti trsi ali sadno drevje, poteptana, popasena in razrita žitna polja ter njive s koruzo, ki so videti, kot bi jih povozil orkan, ne predstavljajo medijsko zanimivih posnetkov razdejanja. Prej zanimivost iz zbirke slovenske naravne dediščine. Vse kmetijske površine so v Sloveniji namreč tudi habitat rastlinojede divjadi.

Ekološka kmetija Mivšek je v večinskem hribovitem delu le delno obdana z gozdom. Pred dobrimi 10-imi leti so bile po sredini bližnjega gozda, na trasah nekdanjih šavrinskih poti, iz zaledja proti obalnim mestom, z javnimi sredstvi na novo vzpostavljene ti. "Izolske poti", za sprehajalce psov, jezdece konj in druge turiste, tem pa so se kmalu pridružili tudi motokrosisti. Pred 27-imi leti (1991) sem vzgojo trt iz „šparonske“ spreminjal na višjo prosto-visečo vzgojo ravno zaradi prisotnosti divjadi. Vendarle se je uničujoč vpliv divjadi na vinograd v zadnjih 15-ih letih povzdignil na pretežen, tj. večinoma 100% na vseh mladih trsih in vseh trsih v obnovi debla. Enako je z žiti, koruzo in zelenjavo na 70% površin. Mladi trsi so prišli v delno rodnost izčrpani od divjadi po 11-12 letih. Le 30% vse površine delno rodi.

Na podlagi dolgoletnih izkušenj je moje mnenje, da bi bilo potrebno popisati škodo po rastlinojedi živali, in to bi moral narediti nekdo, ki v RS nima konflikta interesa in ni podvržen pritiskom s strani kogarkoli, katerega interes bi bil dejansko dogajanje prikrivati. Nekdo, ki bi bil lahko pošten popisovalec in zaradi tega ne bi bil pod pritiskom. Škodo so popisovali dolga desetletja tisti, ki bi jo morali nato še poplačati. Pritožbeni organ je bil pisarniški človek, s pritožbo pa je bil zagotovljen tudi zamik izvedbe ponovnega ogleda. Lovci, ki naj bi škodo krili, imajo uradni letni proračun v vrednosti le 1/10 škode – in še to le, če bi morali skrbeti samo za moje kmetijsko gospodarstvo!!! Lovci imajo po ZUP-u polna pooblastila in so prvostopenjski organ. Lahko si torej mislite, v kako »veselje« jim je popisovati škodo, ki naj bi jo potem še poplačali oni sami.

Če na nekem trsu v juniju iz istega kolena raste že drugi ali tretji brst, ker sta bila prejšnja dva požrta, to pomeni škodo po divjadi za najmanj dve leti pridelave, ker bi bil roden le prvi poganjek na tem kolenu v sledečem letu. Torej drugi ali tretji brst ne ustvarita rodnega lesa. Takšnega lesa pa naslednjo zimo ni mogoče razločiti od morda preživele prve zrasle veje iz sosednjega popka oz. kolena. K temu je treba še prišteti splošen škodljivi vpliv rednih poškodb na celoten organizem rastline. Primer: 8 let od 12-ih, je bila na 3000 trsih požrta večina rodnega lesa, ker je trta delno rodila le 2-krat. Letos sem trse rezal v rasti meseca aprila in maja, ko sem že videl cvetove. To se je še kar obneslo, kar se tiče izbire rodnega lesa, ne pa tudi količine pridelka. Tudi privezoval sem jih še višje, kot sem jih že prevzgojil za 33 cm više pred dvema letoma, glede na prvotno vzgojo, priporočeno od Svetovalne službe. Sem tudi od drugod že slišal poročati o zelo napornih trgatvah, kjer imajo vsi ves čas pri pobiranju roke iztegnjene nad glavo ali v višini le te.

Škoda po divjadi zastara v 48-ih urah. Globa izrečena s strani Inšpektorja za kmetijstvo pa zastara v 10-ih letih in se izterjuje kot davščina. Toliko o sodelovanju, kot ga predlaga vlada (v nadaljevanju). To pomeni, da bi moral kmet popisati škodo in jo dejansko prijavljati vsak drugi dan (182-krat letno), če ta nastaja vsak dan, razpršeno, povsod in po malem na različnih kulturah, povzročena s strani različnih vrst rastlinojedih živali, na Obali prek celega leta. V ekološkem kmetijstvu je škoda bistveno večja, kot v konvencionalnem. Divjad ceni ekološko hrano bistveno bolj kot Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V primeru moje kmetije je škoda po divjadi v povprečju v zadnjih 15-ih letih predstavljala kar polovico izgube pridelka oz. virov prihodka za prodajo in samooskrbo. Ocenjujem jo na najmanj 150.000 eur bruto vrednosti pridelkov – govorim le o primarni škodi na dejavnosti. Ingovorim o prihodkih kmetije, ne mojih osebnih dohodkih.

Za cca 6 ha ekološko in biološko dinamično obdelanih površin v terasah in v dislociranih enotah na 8-ih lokacijah, bi za nemoteno pridelavo s kolobarjenjem potreboval približno 3,5 km ograje in najmanj 10 vhodov. Ograja bi po kriterijih, določenih kot zadostnih za upravičenost do povrnitve škode (ti kriteriji so jasni le lovcem, saj so posredovani le njim, ustno, pri domnevno pristojnih organih RS v Ljubljani), morala biti vrste 8x8, pod zemljo vkopana 30 cm in imeti podporne kole na vsaka 2m ograde, ter nameščena do višine 1,6 m nad tlemi. Če to preračunam, to zame pomeni 1.750 podpornih kolov. Za tak poseg je potrebno pridobiti dovoljenje Lokalne uprave.

Alternativa je električni pastir: 8 aparatov z viri napajanja, kakih 3.5 km ograd x 10 do 13 žic, izmenično ozemljenih in pod napetostjo, za učinkovitost v vseh letnih časih in vremenskih razmerah, proti vsem vrstam divjadi. Dodati je potrebno še varnostne sisteme in redno vzdrževanje, ki je pogoj, da pastir deluje in da s slabim delovanjem ne pride do še večjih poškodb ograde. Potrebni so sidrani koli in distančniki, oboje z izolatorji. Ograjo iz mreže naj bi, tako pravijo na KGZ, sofinanciralo MKGP, vendar pod pogojem, da prosilec ne izjavlja, da gre za ograjevanje pred divjadjo. Sem dobil kontakt, a se nihče ni oglasil na telefonski klic, ne vrnil klica.

Vlada, kot sledi v spodnji povezavi trdi, da že imamo ustrezen zakonodajni okvir. Citiram:

»Vlada je sprejela odgovor na Peticijo za manjšanje števila divjadi in zveri. Vlada v odgovoru med drugim navaja, da se z divjadjo upravlja na podlagi Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov). Ta obsega načrtovanje, ohranjanje, trajnostno gospodarjenje in spremljanje stanja divjadi ter načine njihovega izvajanja. Na podlagi določil ZDLov upravljanje z divjadjo zagotavlja ekološke, socialne in gospodarske funkcije divjadi, ter njenega življenjskega prostora, zlasti pa: ohranjanje in varstvo divjadi kot naravnega bogastva; ohranjanje in povečevanje biološke in krajinske pestrosti ter stabilnosti življenjskih združb; preprečevanje in povračilo škod od in na divjadi; trajnostno gospodarjenje z divjadjo.

Slovenija ima vzpostavljen zakonodajni okvir za upravljanje populacije divjadi in velikih zveri, ki daje, ob dobrem sodelovanju, možnosti za blaženje ali odpravljanje konfliktov, omenjenih v peticiji.«

http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/Sporocila_za_javnost/2018/08/sevl186.pdf

Vlada omenja, da bi dobro sodelovanje odpravilo vse težave, ki so pognale ekološke kmete v peticijo. Obenem navaja, da je podan zakonodajni okvir za upravljanje populacije divjadi in velikih zveri, kar da je dovolj za blaženje konfliktov omenjenih v peticiji. Zato povejmo še kaj o sodelovanju z lovci. Ti so v drugem letu rasti maja meseca 2008 naknadno v zapisniku res priznali 30% škodo na trsih, ki jih prvo leto skorajda nisem obrezoval, saj so jih srne obžrle do cepilnega mesta. V drugem letu rasti, ko so maja že tretjič odganjale, so lovci sprva izrazili sum, da je moj zelo neroden pes polomil brste na več tisoč trsih. Pa tudi izjava, da imam posajene »divjake«, s strani prvega moža Lovske družine Izola, mi je ostala v izrednem spominu. Le za pokušino; ko sem zadnjič prijavil škodo leta 2014, je 1. lovec LDI in obenem lastnik edinega kombajna, počakal na žetev ostankov žit, preden so prišli v komisijski ogled.

Imamo dober zakonodajni okvir, a ta služi predvsem uveljavljanju potencialnih konfliktnih interesov od prvega lovca v državi, prek Upravnih enot in KGZS, do zadnjega zaposlenega na MKGP. Ministrici za KGP sem predlagal naslednje: naj izniči vse dodatne dejavnosti različnih inšpektoratov MKGP (zaradi »nepokorščine« kmetov nepošteni kmetijski upravi) v zadnjih desetletjih, ki so obrodile le obilo glob (zdaj že s petmestnimi številkami), ali pa naj ustvarjene nedavčne obveznosti (zavoljo praznega upravnega nasilja), pobota z 10% škode po divjadi, ki jih je utrpela moja dejavnost ekološkega kmetijstva v samo 15-ih letih, zaradi rastlinojede divjadi in ptičev.

Mislim še, da imam iz naslova prisilnega dela za ohranjanje naravne dediščine RS tudi pravico do povračila sredstev za neplačane prispevke za delovno dobo, saj mi je divjad pojedla med drugim tudi sredstva za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ker ti v tem času pač niso mogli biti prioriteta. Preživetje je le na prvem mestu.

Upam, da je jasno, da je iz moje perspektive videti, kot da stoji za tem dogajanjem nekakšen naklepen program MKGP. Različne službe obveščam o nevzdržnosti njihovih ravnanj v praksi že dolga leta, a obravnave teh vsebin ni mogoče doseči na nobeni ravni. Več let sem tudi policiji prijavljal divjo vožnjo motorjev v bližnjem gozdu in nisem mogel razumeti, zakaj me – namesto, da bi se podali na teren, se pripeljejo k meni – vedno znova sprašujejo, zakaj me to početje moti. Slednjič mi je prišlo na uho, da so med kros-motoristi dobro zastopani tudi poklicni policisti. Šele, ko mi je to eden od njih po nerodnosti tudi potrdil, so se ta početja povečini prenehala. Srne pa se še vedno bolje počutijo na mojih njivah, poljih, v oljčnikih in vinogradih, čeprav sem že marsikaj poskusil, da bi jih ponovno navadil na klasično gozdno hrano in okolje. Morda pa bi mi MKGP lahko omogočilo zaposlitev znotraj – zdaj že lastnega – naravnega rezervata.

Po moji oceni je škoda od rastlinojede divjadi na Slovenski ekološki pridelavi že milijardna in se v zadnjih letih povečuje, tudi v primerih, ko z lastnimi sredstvi posamezni kmetje vplive divjadi vsaj delno obvladujejo. Njive ob cestah postajajo še edino uporabne, če so le te dovolj prometne skozi cel dan. Kajti lahko se vam zgodi, da bi lahko divjega prašiča izbrali izmed tropa desetih in več in ga popraskali med ušesi kar skozi okno avtomobila, če bi le imeli pogum, kar se je meni tudi zgodilo na lokalni cesti na Baredih pred približno mesecem ob 22h zvečer.