Članek
indija koromandija, dim in ogledala
Objavljeno May 24, 2016

it v tujino, ne it v tujino? vprašanje, ki v bistvu nima odgovora. vsaj ne univerzalnega, vsak "ve" za sebe. oziroma ne ve, misli si, upa. sam bi resno razmišljal o tej novodobni s trebuhom za kruhom v primeru, da "doma" ne najdem nobenega šihta, NOBENEGA, niti za minimalca, pa da tut na črno ne morem preživet. kar se dogaja, redno in množično malo južneje od nas. tam vprašanja ni, greš. in so šli, več al manj vsi. ostali so tisti, ki itak delajo za tujce (visokokvalificirani ustvarjalci, ki furajo jobe preko neta za devize) in jih realnost države v kateri živijo sploh ne zanima, totalni reveži, tisti, ki so nesposobni, a imajo veze in starčki. države tonejo, nesposobni vodejo in kradejo, rešitev je (zopet) samo kri.

pri nas ni tako, pri nas se da živet (ne samo preživet). prihajam iz ene najrevnejših regij, regij z največjo brezposelnostjo, pa vseeno, vsi, ki jih poznam in ki hočejo delati imajo službo. če imajo še kakšno malo višjo stopnjo izobrazbe še toliko lažje (čeprav ok, morda preko brda, v najbogatejši dolenjski regiji). odhajajo tisti z ambicijo, s ciljem, tisti, ki so mladi in hočejo še kaj doseči v življenju, če ne drugega zaslužiti v par letih za zidovje hiše. kar je legitimno, a nihče mi ne more trditi, da se pri nas ne da živeti.

ni vse v denarju in dosežkih. meni je pomembno recimo to, da delam 8 ur, od 7 do 3. da sem doma ob pol 4, dovolj spočit in z dovolj energije, da se lahko ukvarjam s stvarmi, ki me veselijo. da imam do gozda 2 minuti peš, da imam svoj vrt, svojo zdravo hrano, da se lahko ponoči sprehajam po poteh in ulicah brez strahu. da imam s svojo plačo (cca 900 EUR) sredstva, s katerimi lahko živim in si še kaj malega privoščim. take stvari. lahko bi delal za 1.500 EUR, a bi bil to šiht, ki se nikoli ne konča, obremenjujoč, stresen. če bi se preselil v kakšno mesto, mogoče še več, a kaj mi pomaga, če sem pa škrat iz gozda, pa če bi dal za najemnino kakšnih 400 EUR,... kaj bi brez svojih indijancev, ki jih imam neizmerno rad, brez morja, na katerem sem v dobri uri in pol, kaj bi brez (notranjega) miru?! na dolgi rok, bi me ubilo, ubilo še malo tistega v meni, kar je ostalo "divjega, neprilagojenega," še malo tistega, kar v bistvu sem. a ni to celoten smisel življenja, da (p)ostanemo tisto kar v sami srži tega obstoja smo?  

ja, ja, sedaj bo nekdo rekel, kaj pa če je zgodba človeka neka druga manifestacija, uspeh, selitev, gloubtroterstvo? odlično, le naprej, piči miki. a manifestacija redko pride s pravim šihtom, z dovolj veliko plačo (wtf sploh naj bi to blo), s pogledom na betone, materiale, dim in ogledala.