Danes je dan za jok. Ob vsaki besedi me kot da bi me oblili s škafom vode oblije jok, ter debele solze tečejo po licih. Ne zmorem, ne zmorem več tega sama. Nimam roke, ki bi mi ponudila pomoč. Tista roka, za katero pa upam in si želim, da bi mi pomagala, me spravi v še hujši jok, še v večjo žalost,