Članek
Komunistično izkoriščanje osvobodilnega boja za izvedbo revolucije je izvirni greh izdaje svojega naroda, 4. del
Objavljeno May 10, 2019

Četrti del odlomkov iz knjige Bermanov dosje, avtor Aleksander Bajt, ki 70 let trajajoče komunistične pravljice o herojskem narodno-osvobodilnem boju proti okupatorju postavljajo na laž. Zaradi teh laži in etiketiranju nasprotnikov z izdajalci, so komunisti uspeli obdržati oblast tudi po osamosvojitvi in še naprej siromašijo Slovenijo. Sedaj je čas, da dobro misleči ljudje, kateri so nasedli tem lažem, spregledajo. 

Pravega narodnega izdajalca ni iskati med kolaboranti, ampak med tistimi, ki so v nebrzdani sli po uvedbi sovjetske ureditve prisilili domoljubne in demokratične sile v kolaboracijo.

Načelnik jugoslovanskega oddelka v State Departmentu Cavendish W. Cannon je vsem, ki so obsojali četnike kot sodelavce Italijanov, odgovarjal z vnaprej pripravljenim vprašanjem: »Kaj ni kar dobro, da s sovražnikom, ki je manjše zlo, sodelujejo proti sovražniku, ki je neprimerno večje zlo?« (komunisti)

 

 

Brez izvirnega greha narodne izdaje, ki so ga zagrešili komunisti s sprožitvijo revolucije pod pretvezo protiokupatorskega boja, ne bi bilo niti sodelovanja z zavojevalcem in z njim povezanih narodnih izdaj niti neštevilnih zločinov na obeh straneh in njihovih žrtev. Zato pada odgovornost za vse, do česar je kot posledica sprožene revolucije prišlo med drugo svetovno vojno pri nas, na partizane.

Zavedali so se, da je treba politične nasprotnike prisiliti v kolaboracijo, da jih bo potem laže likvidirati. Z drugo besedo, komunistični prvaki so se dobro zavedali, da ne morejo kriviti nasprotnikov, proti katerim se bojujejo, zaradi njihovih različnih političnih nazorov, ker so protikomunisti, ampak jih morajo razglasiti za kolaborante, za bojevnike proti narodni svobodi. To razločevanje je bilo potrebno za prikritje dejstva, da je bila edina pobuda osvobodilnega boja revolucija. Tito in Kardelj: »Pri takšnem razkrinkavanju mora sodelovati ves partijski agitprop aparat.«

Če partizani, kot celota ali individualno, res ne bi bili ničesar vedeli o revoluciji, če bi šele pozneje spoznali, da je njihove čiste osvobodilne namene partija izkoristila za revolucijo, da jih je iz borcev za svobodo spremenila v borce za boljševizacijo dežele, bi morali biti med prvimi, ki bi ob svojem poznejšem spregledanju vložili zahtevke za razglasitev partije za zločinsko organizacijo in dosledno temu zahtevali, da se postavi zunaj zakona. Nič takšnega ni bilo slišati.

Vir: https://www.zalozba-planet.si/index.php?module=blog&op=show&blogID=849