O zgodovini druge svetovne vojne na Slovenskem so največ pisali udeleženci, tako na partizanski kot tudi na njej nasprotni strani, vendar so predvsem polemizirali. Knjiga "Domobranci, zdravo – Bog daj" je drugačna, napisal je ni udeleženec vojne niti profesionalni zgodovinar, avtorja je zanimalo predvsem dogajanje v t. i. protirevolucionarnem oziroma protikomunističnem taboru. V knjigi sistematično predstavlja formacije, poveljniški kader in enote, ki so se v taki ali drugačni obliki uvrščale v protipartizanski tabor. Številni dokumenti, nekateri so objavljeni v celoti, ne ponazarjajo le notranje strukturiranosti, temveč tudi vsakdanje življenje legionarjev, vaških stražarjev, četnikov in domobrancev. Predvsem pa nam osebne zgodbe, ki so pogosto edino pričevanje o dogodkih, pomagajo podoživeti vojni čas v vsej krutosti. 

Odlomki iz knjige:

Bivši aktivist OF in partizan Janez Marn – Črtomir Mrak (partizansko ime): »OF ni nič drugega kot komunistična partija. Nešteti poboji krščanskih socialistov in sokolov – nepartijcev vsem jasno dokazujejo, kakšen je pravi namen KPS. Zverinsko pobijanje trpečega slovenskega ljudstva in brezsmiselno uničevanje našega narodnega premoženja vodi v najhujšo nesrečo, ki je kdaj zadela naš narod.«

Štajerski četnik Jože Melaher - V nekaterih bivših španskih borcih (mnogi španski borci so bili vidnejši komunisti in kasneje partizanski voditelji, op.p.) je spoznal organizatorje, kateri so še pred nemško zasedbo v Mariboru organizirali protidržavne demonstracije in vpili po ulicah: »Dol z Jugoslavijo! Živel Stalin! Heil Hitler!«

Komandir I. čete slovenskih četnikov, narednik Boro: »Zadevo bomo objavili v našem glasilu »Kri in zemlja«, v katerem bomo slovenskemu ljudstvu natančno obrazložili, kdo je sprožil bratomorno klanje in da smo četniki pod našo vojaško častjo in v imenu svobode osebnega prepričanja dolžni vsakega Slovenca pred komunističnim nasiljem zaščititi.«

Ko so ljudje začeli slutiti, da se za OF skriva komunistična partija, je komunistična propaganda vrgla na dan besedo »bela garda«, po ruskem vzoru, čeprav o kakem oboroženem odporu prebivalstva proti OF še ni bilo ne duha ne sluha. V svojih ilegalnih glasilih in z letaki je partija začela gonjo proti »beli gardi«. Ljudje so se spraševali, kaj je sploh to »bela garda«. Partija oziroma komunisti so s svojo propagando že vnaprej hoteli preprečiti vsakršen odpor proti revoluciji in ožigosati vsak drug odpor proti okupatorju zunaj OF kot »narodno izdajstvo«.

Namen domobranstva z domobranskega stališča ni imel nič skupnega s splošnimi nemškimi vojaškimi cilji, temveč je bil zgolj boj proti partizanom in komunistični partiji.

Protikomunistični tabor je imel Nemce za manjše zlo, kot je bila OF s partijskim monopolom, z izvršilnim organom VOS in drugimi partizanskimi enotami.

Komunizem se bori za ceno slovenske krvi, slovenske svobode,  slovenskega življenja in obstanka, za svoje komunistične ideale! Vsakemu mora biti lahko razumljivo, da se z množičnimi umori najboljših Slovencev, z načrtnim uničevanjem slovenskega imetja ne ustvarja svoboda in moč slovenskega naroda!

Komunizem je vera nasilja in revolucije, sužnost v polnem pomenu besede. Trditev, da so v komunistični družbi vsi ljudje enaki, je grda laž. Enakost vseh ljudi je nemogoča in nenaravna. Tudi v komunistični družbi  so razlike med ljudmi in še zelo velike. Manjšina terorizira večino. Diktatura proletariata je samo krinka za diktaturo komunistične stranke. Komunizem je grda prevara, ki ji nasedajo ljudje, ki žele brezdelnega in lagodnega življenja. Komunistični bogovi so: laž, rop, umor, požig.

 Vir: https://www.zalozba-planet.si/index.php?module=blog&op=show&blogID=915