Viktor Miklavčič je bil tri mesece politični zapornik v povojnem komunističnem obdobju. Knjigo Pričevanja je avtor napisal že leta 1986, vendar so mu založbe odklonile izdajo. Zato je leta 2001 knjigo izdal v samozaložbi. »Da bi se vsaj enkrat iz zgodovine nečesa naučili, sem s to knjigo poskušal dopovedati tistim, ki še vedno hvalijo preživeli sistem in ga celo objokujejo. Marksizem je zmaličil narodno identiteto Slovenije. Prizadeto je gospodarstvo, kultura, demografska situacija, teritorialno in drugo krčenje je opravilo svoje,« je zapisal v uvodu.

Odlomki iz knjige Pričevanja:

Moje delo ni bilo tako malo vredno, saj sem opravljal zelo težko in odgovorno delo, plačil zanj pa ni bilo temu ustrezno. Delo, ki sem ga opravljal v tej naši domovini, je bilo enakovredno tistemu, ki ga je opravljal prometnik nekje v Franciji ali pa v Italiji. Toda tam je bil prometnik plačan šest do sedemkrat več kot prometnik ali železniški tehnik pri nas. Kdo je pobiral razliko?

Pri nas nam določa plačilo država ali njena administracija. To so ljudje, ki za nič ne odgovarjajo, imajo zelo lahko in dobro plačano delo. Tudi, če povzročijo za milijarde škode v gospodarstvu, se ne bo nikomur nič zgodilo. Nasprotno, vsako leto si bodo delili nagrade, priznanja, plakete in zasluge. Delo prometnika in tudi drugi poklici zahtevajo veliko napora, preciznosti in podobno. Vendar je več vreden državni uradnik, ki vsak dan naredi ogromno škode, kot železniški prometnik, ki gara in vsak dan znova ustvarja.

Po desetih letih so se začele spet odpirati meje in prišlo je do mučne zadrege. Na oni strani se je videla se je videla velika gospodarska razvitost, tam je bilo na splošno vse bolj napredno. Če smo sedaj naša gospodarska prizadevanja primerjali z njihovimi, smo seveda lahko ugotovili, kako smo zaostali. Brez kakršnihkoli statističnih številk, že na videz se je lahko ugotavljalo velik gospodarski napredek na oni strani meje. Danes po več desetletjih pa lahko vidimo, kam pelje naša retorika in demagogija.

Včasih se zdi, da bi gospodarstvo zajelo večji razmah, pa se že spet kmalu zatakne. Ko gospodarsko-politična regulativa opazi, da se je gospodarstvo kolikor toliko opomoglo, da se je začelo kar dobro razvijati, kmalu posežejo vmes z raznimi ukrepi, ki ga pahnejo nazaj, da se ne bi preveč razmahnilo, da ne bi pridobilo preveč samostojnosti in bi pri tem postalo celo imuno za državne ukrepe, neposlušno za politično-ideološke smernice itd. To je naša permanentna revolucija, ki jo ne glede na to, koliko stane, kakšne žrtve zahteva, poganjajo naprej. Cena ni važna, glavno je, da ostane ideal in vrhnja plast politične elite.

Vir: https://www.zalozba-planet.si/index.php?module=blog&op=show&blogID=939