Članek
Komunizem privlači ljudi s človeško slabostjo zavisti in nevoščljivosti
Objavljeno Apr 24, 2019

Ljubo Sirc je v predgovoru knjige Kaznovana podjetnost, avtorja Jožeta Žontarja, zapisal:

Oče bi bil mogel biti in je po vsej verjetnosti bil sam tarča komunističnega sovraštva. Ker je imel svojo tovarno, v kateri je bilo 250 delovnih mest, in ker je na splošno sodeloval pri industrializaciji Kranja, kar je prineslo v celoti 6000 delovnih mest in pomenilo konec »vaške revščine in izseljevanja v Ameriko«, je bil po mnenju jugoslovanskih in posebej slovenskih komunističnih voditeljev zločinec, ki ga je bilo treba ugonobiti.

 

Vse komunistične države so zaostale za državami, ki so po drugi svetovni vojni nadaljevale razvoj pod kapitalizmom, tj. tržnim gospodarstvom s proizvajalnimi enotami, ki so jih vodili podjetniki. Obenem tekmovanje med podjetniki sili k vedno nižjim cenam in vedno višjim plačam.

Leta in leta so komunistični strokovnjaki zabijali milijarde (tudi trdnih valut iz zahodne pomoči) v investicije, ki so blaginje dvigale le malo, ker so bile kapacitete slabo izkoriščene. Končni rezultat je bil, da so danes slovenske plače manj kot polovicaa avstrijskih, čeprav smo Avstrijce leta 1940 krepko dohitevali.

Toliko bolj sem presenečen, kako je mogoče, da komunisti še naprej kamuflirajo svojo kriminalnost in da toliko ljudi nasedi njihovi argumentaciji. Odgovor je v nekem smislu preprost. Zato, ker komunizem, kakor so ga sestavili Marx, Engels, Lenin in Stalin, privlači ljudi s človeško slabostjo zavisti in nevoščljivosti.

Duhovnost je krepost, če materialne dobrine imamo, pa nas ne prevzemajo. Najmanj pa je krepost, če se trudimo, da nihče ne bi nič imel zato, da ne bi kdo imel kaj več. Še manj je seveda krepost, če si sami kot Tito vse privoščimo, drugim pa zaradi enakopravnosti nič. Hujše more biti samo še, če ubijamo zato, ker naj bodo ljudje – razen nas samih – enakopravni.

Vir: https://www.zalozba-planet.si/index.php?module=blog&op=show&blogID=927