Spodnji tekst predstavljajo kratki odlomki iz knjige "Ideološki konstrukti o cepljenju", avtorica dr. Mateja Černič, ki bi jo moral prebrati vsak starš, preden se odloči za cepljenje svojega otroka. 

In zadnji žebelj v krsto s cepivi izzvane »imunosti«: s cepivi izzvana imunost je izrazito inferiorna v primerjavi z naravno pridobljeno imunostjo. Zgoraj navedeno med drugim potrjuje znanstveni eksperiment (Plotkin 2001, str. 64), pri katerem so trem skupinam prostovoljcev aplicirali divji citomegalovirus. Pri serogenativnih posameznikih so se klinični znaki okužbe in bolezni pokazali pri aplikaciji manj kot 10 PFU. Pri cepljenih so se znaki okužbe pokazali pri 100 PFU, medtem ko so se pri posameznikih, ki so bolezen že preboleli in imeli naravno imunost, znaki okužbe pokazali šele pri apliciranju 1000 PFU. Naravno pridobljena imunost se je v tem poskusu torej izkazala za 10-krat bolj učinkovito od imunosti, izzvane s cepivi.

O tem, kako zelo razširjen in resen je problem pomanjkanja strokovnosti in neznanja med slovenskimi zdravniki priča tudi leta 2013 izdana odločba Zdravniške zbornice Slovenije. Gre za pritožbo zoper zdravnika splošne medicine zaradi neizvedbe mikrobioloških preiskav za potrditev diagnoze oslovskega kašlja pri odraslih osebah ter neprijave nalezljive bolezni. Odrasel pacient je zbolel za boleznijo, za katero je glede na simptome menil, da gre za oslovski kašelj. Prvi pregled je opravil pri dežurnem zdravniku, ki ni opravil mikrobiološke preiskave in bolezni ni diagnosticiral kot oslovski kašelj. »Ker se pri bolniku stanje ni izboljšalo, je odšel k osebnemu zdravniku, ki ni hotel slišati o laični diagnozi pacienta.

Kljub tipičnim znakom bolezni, ki jih je kazal in trenutni epidemiji, ki je razsajala v občini, se zdravnik ni odločil za mikrobiološko diagnostiko in odpravil pacienta z besedami, da je cepljen in da ne more zboleti za to boleznijo. Vlagatelja sta odšla na Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani, kjer sta samoplačniško opravila serološki pregled za dokaz oslovskega kašlja. Pri obeh so potrdili oslovski kašelj.« Opisano je jasen primer nedopustne nestrokovnosti ter grobega kršenja načel zdravniškega dela in etike.

Strokovna literatura jasno kaže, da lahko do mnogih reakcij pride več mesecev ali celo let po cepljenju:

Analiza možganskega tkiva dveh deklet, ki sta umrli po cepljenju s HPV cepivom, je pokazala, da je bilo cepljenje tudi dejanski vzrok smrti. Pri eni je smrt nastopila 6 mesecev po 3. dozi cepiva.

Pri 21-mesečnem fantku je 8.5 mesecev po cepljenju s cepivom OMR prišlo do ošpičnega encefalitisa. Fantek je umrl po seriji epileptičnih napadov in komi.  Bolezen in smrt sta bila dokazano posledica cepljenja – med drugim so v možganskem tkivu našli cepilni virus.

Sladkorna bolezen tipa 1 se pri otrocih pojavi v obdobju 38 – 45 mesecev po cepljenju s cepivom HiB. Prav tako se sladkorna  bolezen tipa 1 pri otrocih pojavi po cepljenju s številnimi drugimi cepivi, vključno s cepivom z oslovskim kašljem in cepivom OMR.

Kljub temu pa zdravstveni delavci v praksi le neradi dopuščajo možnost, da je časovno bolj oddaljena reakcija dejansko povezana s cepljenjem. Za ilustracijo takšnega (znanstveno neutemeljenega in malomarnega) odnosa lahko služi odgovor, ki ga je na spletnem portalu Med.Over.Med podala specialistka epidemiologije Nina Pirnat, dr. med.: »Reakcij, ki nastanejo v več kot 48 urah po cepljenju, na splošno ni moč povezati s cepljenji, saj se v podobnem deležu pojavljajo tako pri cepljenih kot pri necepljenih osebah.«

Vir: https://www.zalozba-planet.si/index.php?module=blog&op=show&blogID=1164