Članek
Slovenski komunisti zagovarjali Hitlerja, češ, da se samo brani pred zahodnimi imperialisti
Objavljeno Nov 08, 2018

Angela Vode (1892–1985) je delovala kot učiteljica otrok s posebnimi potrebami, s svojim izrazitim socialnim čutom pa se je borila za boljši položaj žensk in delavcev.  Ker je bila izključena iz Komunistične partije, predvsem zaradi svojeglavosti in moralnosti, saj ni prenesla pakta med nacisti in komunisti, si je nakopala hude zamere partijskih kolegov in kolegic. Ko so leta 1945 prišli na oblast, so jo izkoristili za poravnavo starih računov. Vodetova je bila šest let zaprta, nato pa do smrti izključena iz javnega življenja in jo je preživljala sestra Ivanka Špindler. Angela je v tem času skrivaj pisala knjigo, po kateri je nastal tudi film – popisala je svet pred drugo svetovno vojno, vojno, komunistično revolucijo in čas po njej. Skriti spomin je tudi prvo pričevanje o ženskih zaporih pri nas.

Odlomki iz knjige Skriti spomin:

Pri naših komunistih nisem našla nikogar, ki bi si upal misliti s svojo glavo. Kar strmela sem, da more normalen človek, ki se ima za poštenega, izustiti take laži in jih drzno trobiti v svet, kot na primer, da je SZ zasedla vse te male države, ker jih je hotela zaščititi pred kapitalističnimi agresorji…

Takoj, ko je bil sklenjen pakt Hitler – Stalin, so nas komunisti opozorili, da je vsa protihitlerjanska propaganda prepovedana. V duhu navodil kominterne so celo zagovarjali Nemčijo, češ da se samo brani pred zahodnimi imperialisti.

 

 

Zasledovala sem Stalinove čistke, ki so se mi močno upirale. Naši komunisti pa so na moje dvome odgovarjali: »Stalin ve, kaj dela…«Treba je bilo verjeti in nič misliti in nič dvomiti… Kot v dobi cerkvene inkvizicije.

Glavni zasliševalec je bil Boris Kidrič. V bistvu so mi očitali odklon od partijske linije in nediscipliniranost. Oboje je zadevalo protihitlerjansko propagando, ki je bila na zahtevo Moskve nedovoljena. Hitler bo zahteval od Stalina 'most do Adrije' prek našega ozemlja – in Stalin ne bo imel pomislekov. Ali niti tega ne smem obsojati, ali moram tudi s tem soglašati v imenu KP?

Že tik pred vojno in med vso okupacijo so imeli komunisti organizirane krožke, ki so se množili in izpopolnjevali. Človeka, ki je prišel v mlin njihovih klevet, so postavili pred razsodišče, seveda za njegovim hrbtom, zato se ni nihče obotavljal zliti nanj čim več laži – saj se ni mogel braniti, ker ga ni bilo zraven – ga obsodili kot škodljivca  »napredne«, beri: komunistične stvari, vedno so oblatili tudi njegov značaj in njegovo zasebno življenje – in če niso mogli fizično obračunati z njim, so ga z vsemi sredstvi skušali ubiti moralno.

Komunisti so samo ponavljali: tu ni dopuščen noben dvom, to je edino pravilna pot, žrve morajo biti, SZ nam je za zgled, je pot, po kateri mora iti ves svet.

Vodilni člani komunističnih partij so bili natančno poučeni o ciljih komunistične internacionale. Tako je dobil Tito natančna navodila, uporabna za vse države. V bistvu je besedilo sledeče: Prišel je čas, da naredi svetovna revolucija odločilen korak naprej, kar pa je treba prikazati svetu kot ukrep za uresničenje prave demokracije. Nasprotnike režima je treba čimprej odstraniti, toda na demokratičen način, to je z obsodbo pred ljudskim sodiščem, ki ga predstavljajo popularen član partije in dva nevtralca – tajna simpatizerja komunistov.

Prvotna parola, da gre za boj proti okupatorju, za svobodo slovenskega naroda, se je kmalu spremenila in »dvorni pevec njenega veličanstva revolucije« je ubral novo pesem: »Na klic Kominterne združite se v čete, v boj za svobodo, v boj za sovjete! Rdeče smo fronte bojevniki mi, Slovenija junaška, sovjetska bodeš ti!«

Vir: https://www.zalozba-planet.si/14/show/blogID=827?fbclid=IwAR3J_K2TvORutN0L_Ti7_BuRpueKJwMHZehXx72zTJ2bTkGm5d3VG25OEVI