Članek
Bivši partizan in komunist Svetina: Slovenci so bili zaradi našega komunističnega nasilja prisiljeni v kolaboracijo, 6. del
Objavljeno Oct 09, 2017

Partija je izkoristila slovensko domoljubje in splošni odpor do okupatorja, izpeljala revolucijo in se polastila oblasti. Uspelo ji je pridobiti za sodelovanje številne predane ljudi, ki v začetku niso bili njeni člani. Eden takih je Albert Svetina. V svoji knjigi "Od osvobodilnega boja do banditizma" priznava: "Preživel sem t.i. NOB z mislijo, da služim svojemu narodu. Na žalost sem moral po poznejših ugotovitvah in dogodkih priznati, kakšna laž je bila in s kakšno prevaro je partijsko vodstvo vodilo slovenski narod. Proti sebi je ustvarjalo reakcijo, ki so jo obsojali, da je sovražna in da je proti narodu. A ni bila sovražna narodu, ampak diktaturi, ki jo je izvajal vrh Partije."

Odlomki iz knjige Od osvobodilnega boja do banditizma:

Sistem, po katerem je Ozna prevzela popoln nadzor v družbi, je bil kopija boljševističnega sistema v Sovjetski zvezi. Sistem je bil brezsrčen, brezdušen, nemoralen in nečloveški. Človek pri tem ni pomenil nič. V takih razmerah so mnogi ovajali samo zato, da so s sebe sprali madež. Tisti, ki bi moral odgovarjati za nečedna dejanja, so ovajali zato, da bi rešili svojo kožo.

Z nacionalizacijo je prišel najhujši stalinizem. Lastnika Laboda, ki je bil največja zasebna pralnica in čistilnica pri Zmajskem mostu, smo takoj izselili, pri tem pa mu nismo priskrbeli niti nadomestnega stanovanja. Dogodki so bili grozljivi. Zasegli smo podjetja, odvzemali hiše, stanovanja in drugo. Kdor je bil označen za kapitalista, je bil takoj ob premoženje. Pri tem pa ni bilo dovolj vzeti samo tistim, ki so imeli veliko, ampak tudi tistim, ki so komaj kaj premogli.

Na procesne razprave na sodišče niso prihajali navadni ljudje s ceste, ti si na sodišče niso niti upali. Množica, ki je sodelovala na političnih procesih, je bila množica partijcev in oznovcev. Za obtožence in posebej za obsojence je ta množica zahtevala najhujše kazni in tudi smrt. Nestrpnost množice do obdolžencev v sodni dvorani je bila na trenutke tako močna, da so jo morali umirjati celo sodniki. Za odmevnost političnih procesov so poskrbeli tudi z reklamo. Po parkih okrog sodišča so postavili zvočnike in razpoloženje sodnih obravnav iz dvorane prenašali na ulico.

Ko sta Partija in Ozna prevzeli oblast, so lahko delali, kar so hoteli. Živeli so čedalje razkošneje. Pred vsemi pa je bil seveda Tito, ki je imel bogata letovišča v vseh jugoslovanskih republikah. Za Titova letovišča je bilo treba poiskati izvirne perzijske preproge.

To, kar sta udejanjala Tito in Stalin, je bilo porazno. Od njunih prizadevanj in idej, ki sta jih zastopala, ni ostalo nič drugega kakor ogromno žrtev in uničenje.

Po vsem tistem, kar se mi je zgodilo ob izključitvi iz Ozne, nisem mogel hvaliti niti Tita niti Kardelja. Nisem se mogel pomiriti tudi ob misli na to, da sem med vojno veliko trpel in žrtvoval, medtem ko so se člani CK KPS in drugi visoki »tovariši« s številnim spremstvom in zaščito predvsem skrivali po bunkerjih. Če so me po eni strani ekonomsko uničili, me je po drugi strani po izključitvi iz Ozne žalil zlasti njihov odnos. Bil sem brez vseh pravic.

Vir: https://www.zalozba-planet.si/14/show/blogID=909