Moram seveda jaz o tem, kdo pa bo.... (obračam oči).  Na začetku oktobra so se pojavili na FB profili, kamor lahko oblečeš svojo sliko... in sicer v pentljo roza barve. Vse tiste, ki so se oblekli v roza pentlje sem dala ven iz svojih prijateljev.  Tako kot sem dala vse tiste ven, ki mi pošiljajo verižna pisma... Zadnji mega val je bil s Fabrizijem, ko sem dala ven svojih 30 prijateljev... in dva

Do enega tretjega - četrtega - petega razreda sem za vsak osmi marec za mamo pripravljala darilo, rože in kompletno pospravila stanovanje, na kavč sem dala najlepšo deko, pobrisala prah, posesala. Svoja starša sem kot otrok oboževala, posebej mamo.  Kasneje v šestem, sedmem itd. se mi tega  ni dalo več, a sem to vseeno naredila. Iz moranja, ne iz entuziazma.  Ker itak sem pospravljala vsak dan...

Popadki so se začeli okoli treh zjutraj. Bil je 10. januar 1995. Zaspala sem nazaj, saj sem neštetokrat prebrala, kako je s popadki, da so lahko lažni, da moram štet na pol ure, pa na 20 minut... če se ponavljajo, pa si pisat, na koliko časa se ponavljajo itd. Bila sem v svoji sobi, tukaj, kjer sta zdaj Tamauček in Tamaučica, ki sta zdaj tudi že večja od mene. Mama in tata sta spala v sobi, kjer j

V Los Angeles sem priletela iz Floride. Na letališču sem vzela taksi. Taksi je bil tak velik, kot kombi, ker vozi veliko ljudi, ki gredo v smeri Uptown. V Los Angelesu se moraš peljati z mestnim avtobusom ali s taksijem, da sploh kam prideš. Ne vem, kaj je s podzemeljsko, jaz se je ne spomnim… Podoben problem, kot v Ljubljani. Če nimaš avta, moraš z avtobusom, ki je počasen kot polž. Ogromno, r

7:00 Radio ura začne oddajati svoj ogabni pisk (ne znam naštimat na radio, nekaj je pokvarjeno…). Pokonci sem že prej, v bistvu sploh nisem spala od četrte ure naprej… Zadnje čase spim slabo … tri – štiri ure na noč, sem našla egipčansko invokacijo, ki mi da veliko energije – mogoče zato… Ah, hecam se, no… V glavnem, ne spim veliko… In zdaj je ura sedem. Vstat. vstat, zbudit moja dva piščančka, ki

Bilo je sredi maja 1996, v hotelu v Los Angelesu. Klavir sem opazila takoj, ko sem prišla v hotel. Oh, ta hotel, prelep, kot v pravljici iz Tisoč in ene noči… Nikoli ni nihče igral na ta klavir. Enkrat sva midve z Julio noreli tam naokoli in potem sem ji zaigrala “Čuk se je oženil” na klavir in ona meni neko ameriško pesmico…Klavir. Vedno sem si želela igrati na klavir. Zame so tisti ljudje, ki ig

Sem rekla sinu: "Potem, ko boš obesil palačinke, lahko perilo poješ!" 

januar... ne spomnim se... aja, odšel je David Bowie... pošiljam mu impulz na vstajenje 2145432... moja srednja hči je začela pisati svojo knjigo in me tako motivirala, da jo začnem pisati tudi jaz februar... delala sem en teden tam, kjer nikakor nisem hotela delat in dokazala sama sebi, da lahko delam, vse, kar hočem, tudi, če nočem marec... vpisala sem se na program za Life coacha pri Aleksandru

Karikatura Zoran Smiljanič

Mislim, da je to leto 1965, lahko pa da je tudi 1966

selfie 25.2.2016

ko preberem kakšne lepe besede, ko zaslišim lepo glasbo... ko vidim kakšnega otroka... ali ko vidim, da se kakšen odrasel obnaša kot otrok, tako nedolžno, ljubeče... tako, neskomercializirano, pa čeprav v svrhe reklame... včasih postanem kar pijana od lepote... te besede je uporabila enkrat moja prijateljica Ana Kos, v njenih krasnih pesmih...

Odprla bom svojo vas, kjer bomo živeli v stiku z naravo. Elektrika bo dovoljena, a jo bomo uporabljali samo za nujne primere. Imeli bomo sončne kolektorje. Vsak bo imel svojo hišo ali prostor nekje, kjer si ga bo izbral in imel bo košček zemlje, kjer bo obdeloval vrt. Lahko bo delal tudi v gozdu ali kosil travo za vse vaščane, kakor se bomo pač zmenili. Televizija bo prepovedana, telefon bo dovolj

Včeraj zvečer, po tem, ko je mineval prekrasen dan, so mediji prinesli to iz Nice... Dost mam! Ne bom menjavala avatarja v barve francoske zastave. Ne bom govorila, kako je to grozno. Ne bom govorila, kako so nekateri ljudje grdi. Ne bom obtoževala nikogar! Ne bom obsojala nikogar! Niti slučajno ne bom dajala slik o tem gor. Ne bom pisala "Je suis Nice". Ne bom obešala slik, ki so preplavile Faceb

Danes sem naredila nekaj, kar nikoli ne naredim... In preživela. :) Stala sem na križišču in mimo mene je naredil ovinek ogromen tovornjak. Vedno, ko stojim na tistem prostoru  gledam, kdo gre na desno mimo mene  (mora narediti velik ovinek, da pride na cesto, ki gre naravnost). In v primeru, da sem videla, da bo šel mimo mene tovornjak, sem se umaknila... Opazila sem, da je kar nekaj ljudi delalo

Ne morem verjeti svojim ušesom in očem. Nekdo je pozvonil in na vratih sta bila dva policista, ki sta rekla, če sem jaz ta in ta. Ker ime, ki sta ga izrekla ni bilo pravo, priimek in hišna številka pa, sta odšla. Potem pa sem premišljevala, kdo me je prijavil... Saj je šlo gotovo zame, samo sosed ni vedel, kako mi je ime. Na tem naslovu ne stanuje nihče drug, ki se piše tako jaz in preganja otroke

Moji otroci imajo tako navado, da si nosijo spominke od tam, kjer so bili in si jih razdelijo med sabo. Tako sta tamala dva prinesla pred dvema letoma obesek za ključe, na kateremu je pisalo "Peter" za Petra, za njegovo sestro pa sta prinesla neko drugo darilce, ne spomnim se... mogoče magnetek za pripopat na radiator ali za na hladilnik ali kaj... To sta prinesla iz Nemčije, iz Bodenskega jezera,

Jedna duša me je zamolila, da pišem na srpskom jeziku. Navikla sam na taj jezik, jer tako pišem u našoj grupi "mir" na Fejsbuku...A pišem na srpskom jeziku i zbog pamćenja na mog oca, Srba, koji je bio Titov vojnik i oficir. Evo teksta koje prevodim iz slovenačkog...Iz svega što se setim iz moje bivše zemlje najviše se sećam "Dana mladosti". S obzirom na činjenicu da sam imala sedamnaest godina ka

Včeraj sem doživela razsvetljenje. :) Končno se mi je posvetilo, kako naj razrešim spor, ki se je že dolgo vlekel in za katerega nisem vedela, kako naj ga razrešim in zraven ohranim svoj ponos... no, ne ponos... ponos ima zvezo z egom - integriteto. Kadarkoli imam problem... s čimerkoli in prosim Vesolje, da mi pomaga, da mi Vesolje pošlje pripravo (orodje) za rešitev... Jaz se pa potem, ko to oro

KikiMiki je bila zaželjen otrok... oh, kako zelo zelo! :) Z Izo sva si jo dolgo želeli in ona je tudi izbrala ime zanjo. Kakorkoli... kako sem bila vesela, ko sem zanosila s KikiMiki... Keithy iz Centra je sicer zavila z očmi, ko je slišala, da sem noseča... scientologi pač nimajo nobenega odnosa do družine. Malo me je sicer prizadelo, ampak sem vedela, da se bo vse srečno končalo, ker se vedno vs