SLOVENSKI SODNIKI ALI PRAVOSDNI GOLJUFI, PLAGIATOIRJI ALI SODNI ŠUŠMARJI

Objavil/a Društvo CZPNN, dne 2015-07-23 ob 20:50:57

Ker sem posumil v sposbnost, poštenist in nepristraskost sodeče okrajne sodnice Okrajnega sodišča v Kranju Milene TURUK, sem v teku kazenskega postopka zoper njo vložil svojo zahtebo za njeno izločitev iz postopanja. O zahtevi je odločala kar izločana sodnica sama in primerno temu mojo zahtevo za njeno izločitve zavrgla te o osvoji izločitvi izdala svoj sklep.  Ker zoper taki sklep ni posebne pritožbe se nisem mogel posebej pritožiti ampak sem se zoper sklep o zavrženju zahteve za njeno izločitev pritožil v okvirju pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje

O moji pritožbi je odločalo nism imel možnosti s posebno pritožbo, sem se pritožil v okvirju svoje pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje, sedaj pa tudi v tej zahtevi za varstvo zakonitosti.

 

  • Zoper navedbe sodišča druge stopnje v sedmi točki obrazložitve njegove sodbe, pa obdolženec meni, da je povsem pravilno, zakonito in opravičeno zahteval izločitev sodeče okrajne sodnice, ki je sodila na sodišču prve stopnje, Milene TURUK, okrožne državne tožilke ki je sestavila obtožni predlog Nadje GASSER in višje državne tožilke, Okrožnega državnega tožiltsva v Kranju, ki je prisostvovala k razglasitvi sodbe Irene KUZMA. Obdolženec je že pred glavno obravnavo (prejšnji povsem nepotrebni naroki), še posebej pa med glavno obravnavo z dne začutil številne okoliščine, ki so pri obdolžencu vzbujale dvom poštenost in nepristranskost sodeče sodnice Milene RURUK in državne tožilka Nadje GASSER, za to jima obdolženec ni mogel v predmetnem postopku pri njunem postopanju pokloniti nobene vere. Da sta se »neodvisni« državni tožilki res posvetovali z sodečo sodnico je videla tudi javnost, to je videla tudi na glavni obravnavi prisotna javnost.

IZVLEŠEK IZ ZAHTEVE ZA VARSTVO ZAKONITO

Javnost je po glavni obravnavi v predmetni kazenski spis vložila svoj pisni ugovor javnosti, za to ne držijo navedbe sodišča prve in druge stopnje o tem, da obdolženec bi o svojih navedbah v spis predložil nobenih svoji navedb in dokazov. Kje je ugovor javnosti in ali ga je sodišče prve stopnje skupaj s pritožbo oziroma zoper sodbo sodišča prve stopnje predložilo sodišču druge stopnje, pa obdolžencu to niti je znano niti mu je lahko znano. Obdolženec ve le to, da se pri tako kot je predhodno že navedeno pri sodišču prve stopnje nedopustno manipulira z listinami v spisu, da so spisi v precejšnji meri neurejeni in za to v pritožbenem postopku neobvladljiva ali teko obvladljiva materija. Če pa to komu ustreza, pa to ustreza sodišču druge stopnje, ki mu »opravičeno« ni potrebno odgovarjati na navedbe in listine obdolženca.

Obdolženec opozarja, na to da do sedaj navedeno, niso edini opravičeni zakonski razlogi, za izločitev uvodoma navedene imenovane sodeče sodnice in dveh državnih tožilk.

Drugi tehtni razlogi za izločitev sodeče okrajne sodnice Milene TURUK, državne tožilke Nadje DASSER in višje državne tožilka Irene Kuzma, so brez dvoma njihove, prijateljske in sorodstvene povezave z drugimi vpletenimi akterji, ki iz ozadja delujejo v predmetni kazenski zadevi, na primer odvetnik Damjan Pavlin iz Kranja, pa tudi bivši okrožni sodnik in predsednik Okrožnega sodišča v Kranju (sedaj upokojeni sodnik) Mihael Kersnik, ki sta ves čas delala na tem, da se proti obdolžencu uvede kazenski postopek in da e ga »izloči iz družbe« da bi lahko še naprej cveteli njuni nečedni posli. Drugi poglavitni razlog za izločitev uvodoma navedenih treh uradnih oseb ali funkcionarjev je to, da, da so z akterji, ki delujejo v predmetnem kazenskem postopku iz ozadja tudi politično povezani po vzorcu bivše Zveze komunistov Jugoslavije in Zveze komunistov Slovenije. Pri tem je pomembno to, da se večina slovenskih notarjev, odvetnikov, državnih tožilcev, sodnikov in državnih pravobranilcev takim miselnostim nikoli ni odreklo in pristopili miselnosti, ki krepi temelje pravne države in blaginjo Republike Slovenije in slovenskega naroda.

Kar pa zadeva problema pravosodnih izpitov, pa obdolženec trdi, da ta je ta problematika v Sloveniji še kako izkazana in da zajema večino pravosodnih pravnikov (ne pa tudi navadnih pravnikov). Pravosodni pravniku, pa do tisti pravniki, ki so morali za sklenitev delovnega razmerja z Republiko Slovenijo imeti med drugim izpolnjen eden od glavnih pogojev, to je uspešno opravljen pravosodni izpit (po novem pravniški državni izpit), če pa tega izpita niso uspešno opravili (ali le ga nikoli niso opravili), pa to ima za posledico ničnost delovnega razmerja, ki so ga sklenili z Republiko Slovenijo. Z drugimi besedami taki ljudje v sodstvu sploh niso sodniki ampak so osebe, ki se za sodnike lažno izdajajo, ali pa so pravosodni goljufi, plagiatorji in sodni šušmarji.

Take nepravilnosti v slovenskem pravosodju je dovolilo Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije, ki take nepravilnosti ves čas tudi z raznimi pravnimi sredstvi vedno manj vešče prikriva.

Glede na to, pa obdolženec v tej zahtevi za varstvo zakonitosti odločno graja polemiko sodišča druge stopnje oziroma tričlanskega senata, ki je odločal o obdolženčevi pritožbi na drugi stopnji (višji sodnik  Milan ŠTRUKELJ, višja sodnica Marjeta LUŽOVEC in višja sodnica Silvana VREBEC-ARIFIN), ki na žalost ne morejo razumeti, da se nepravilno in nezakonito opravljanje pravosodnega izpita ne more več prikrivati s utečenimi in pavšalnimi navedbami kot jih je v svoji sodbi sodišča druge stopnje uporabilo pritožbeno sodišče – obdolženčev citat teh pavšalnih navedb treh višjih sodnikov, ki se dobesedno glasi :

»Prav tako obdolženec ne more uspeti z navajanjem, da okrajna sodnica Milena TURUK, nima veljavno opravljenega pravniškega državnega izpita ( v nadaljevanju besedila PDI), Enake razloge je obdolženec uveljavljal že tekom postopka pred sodiščem prve stopnje, sodnica pa je njegovo zahtevo za izločitev utemeljeno zavrgla, kot to izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 01.02.2012. Iz obdolženčeve zahteve za izločitev sodnice  oz, iz identičnih pritožbenih navedb je namreč razvidno , da so bile podane z očitnim namenom zavlačevanja postopka in spodkopavanja avtoritete sodišča. Ob dejstvu, da okrajna sodnica, sodniško funkcijo opravlja od leta 2007  in, da jo je za izvolitev v sodniško funkcijo predlagal Sodni svet, izvolil pa Državni zbor RS, ni nobenega dvoma, da izpolnjuje vse predpisane za opravljanje te funkcije.«

Glede na taki komentar oz. polemiko sodišča druge stopnje o PDI in pogojih za opravljanje sodniške funkcije okrajne sodnice Milene TURUK, pa obdolženec ugotavlja, da sodišče druge stopnje povsem zavestno prikriva nepravilnosti v slovenskem pravosodju seveda, zavedajoč se teh nepravilnosti. 

Po mnenju obdolženca gre za utečen način prikrivanja.

Sodišče druge stopnje očitno noče vedeti, da predlog Sodnega sveta, s katerim naj bi (če jo je sploh) okrajno sodnico Okrajnega sodišča v Kranju Mileno TURUK prelagal Državnem zboru RS v izvolitev v sodniško funkcijo in izvolitev nje pred Državnim zborom v sodniško funkcijo nista nobena dokaza za to, da je imenovana izločana sodeča sodnica kdaj opravila sodniško pripravništvo kot pogoj k pristopu k opravljanju PDI. To nista dokaza niti za to, da je imenovana izločana sodnica sploh kdaj pristopila k opravljanju PDI. To ne dokazuje niti tega, da je pravilno in zakonito opravila pisni del PDI in da je svojo pisno nalogo pisnega dela PDI napisala sama, ter si na ta način zakonito pridobila pravico do opravljanja ustnega dela PDI.

Take navedbe sodišča druge stopnje (dane v okvirju prikrivanja nepravilnosti v pravosodju) ne dokazuje ničesar, zlasti ne dokazujejo, da je imenovana sodeča in izločana sodnica pravilno in zakonito z uspešno opravljenim PDI pridobila potrdilo (spričevalo) o uspešno opravljenem PDI.

Za to obdolženec sumi da izločana sodnica glede na njeno očitno nesposobnost:

I.

(PRVI RAZLOGI ZA SUM V POŠTENPST IN NEPRISTRANSKOST)

 

a.)    da sodeča sodnica ni dokončala pravne fakultete,

b.)    da nikoli ni opravila sodniškega pripravništva ali ga je opravila z slabo oceno,

c.)    da nikoli ni pristopila k opravljanju PDI,

d.)   da je kljub temu, bodi si z nakupom ali kot darilo prejela potrdilo (spričevalo) o uspešno opravljenem PDI,

e.)    da je tako potrdilo oziroma spričevalo zlorabila pri Sodnem svetu RS in si na ta način izposlovala »napotnico« v državni zbor RS zardi izvolitve v sodniško funkcijo,

f.)     da je zlorabila tako pridobljeno potrdilo (spričevalo) o uspešno opravljenem PDI in »napotnico« Sodnega sveta RS, da jo je Državni zbor RS izvolil v sodniško funkcijo,

g.)    da je glede na do sedaj navedene sume, preko Vrhovnega sodišča RS z Republiko Slovenijo lahko sklenila nično delovno razmerje,

h.)    da posledično temu nima položaja sodniške funkcionarke (z drugimi besedami, da ni sploh sodnica),

i.)      da jo kot tako (bodi si za plačilo ali z izsiljevanjem, za to ker nima uspešno opravljenega PDI in ki ima z Republiko Slovenijo sklenjeno nično delovno razmerje) razni akterji, ki delajo izven pravosodja v povezavi s takimi in drugačnimi (ne)sodniki izrabljajo za vodenje sodnih postopkov (tudi kazenskih) proti v naprej določenim nedolžnim posameznikom, ki jih namenoma po krivem kaznuje, zgolj za to ker naj bi ji tako naročili njeni naročniki,

j.)      da za to, ker se tudi sodnike druge stopnje sumi, da iz istih razlogov niso sodniki in da imajo z Republiko Slovenijo sklenjeno nično delovno razmerje (senat treh višjih sodnikov v tej zadevi tudi), pa sodišča druge stopnje nezakonite in z ničemer dokazane sodbe sodišč prve stopnje potrjujejo in v nadaljevanju z svojimi arbitrarnimi in samovoljnimi odločitvami posegajo v osebno svobodo slovenskih državljank in državljanov tako, da jih kot nedolžne posameznike vlačijo po svojih zaporih.

 

II. 

DRUGI RAZLOGI ZA SUM V POŠTENOST IN NEPRISTRASKOST

 

a.)    da je izločana sodeča sodnica po tako ali drugače opravljenem sodniškem pripravništvu pristopila k opravljanju PDI,  

b.)    da v svojem spisu ima pisno nalogo, pisnega dela PDI napisano s tujim rokopisom, kar pomeni, da svoje pisne naloge ni pisala sama ampak, da so ji pisno nalogo pisali drugi,

c.)    če tone, pa da v svojem spisu ima svojo pisno nalogo napisano z lastnim rokopisom, a da jo je prepisala od drugih (na primer da je prepisala sodbo, ki se ji je »našla« v sodnem spisu, ki ga je prejela kot pomoč pri pisanju svoje pisne naloge in jo nebi smelo v spisu biti – tekoči in gladki rokopis),    

d.)   da je glede na to, protipravno pristopila k opravljanju ustnega dela PDI,

e.)    da je v nadaljevanju protipravno pridobila potrdilo (spričevalo) o uspešno opravljenem PDI,

f.)     da je tako protipravno pridobljeno potrdilo (spričevalo) o uspešno opravljenem PDI zlorabila pri Sodnem Svetu RS, da si je lahko izposlovala »napotnico« za Državni zbor RS zaradi izvolitve v sodniško funkcijo,

g.)    da je pred Državnim zborom RS zlorabila potrdilo (spričevalo) o uspešno opravljenem PDI in »napotnico« Sodnega sveta RS, da jo je državni zbor izvolil v sodniško funkcijo,

h.)    da je pred Vrhovnim sodiščem RS zlorabila že tako nezakonito potrdilo (spričevalo) o uspešno opravljenem PDI, »napotnico Sodnega sveta RS za izvolitev v sodniško funkcijo, sklep Državnega zbora RS o izvolitvi v sodniško funkcijo, za sklenitev ničnega delovnega razmerja z Republiko Slovenijo,

i.)      da jo kot tako (bodi si za plačilo ali z izsiljevanjem, za to ker nima uspešno opravljenega PDI in ki ima z Republiko Slovenijo sklenjeno nično delovno razmerje) razni akterji, ki delajo izven pravosodja v povezavi s takimi in drugačnimi (ne)sodniki izrabljajo za vodenje sodnih postopkov (tudi kazenskih) proti v naprej določenim nedolžnim posameznikom, ki jih namenoma po krivem kaznuje, zgolj za to ker naj bi ji tako naročili njeni naročniki,

j.)      da za to, ker se tudi sodnike druge stopnje sumi, da iz istih razlogov niso sodniki in da imajo z Republiko Slovenijo sklenjeno nično delovno razmerje (senat treh višjih sodnikov v tej zadevi tudi), pa sodišča druge stopnje nezakonite in z ničemer dokazane sodbe sodišč prve stopnje potrjujejo in v nadaljevanju z svojimi arbitrarnimi in samovoljnimi odločitvami posegajo v osebno svobodo slovenskih državljank in državljanov tako, da jih kot nedolžne posameznike vlačijo po svojih zaporih.

Vsi ti sumi obdolženca in drugi njegovi sumi v poštenost in nepristranskost izločane sodeče sodnice so zakoniti razlogi za vložitev zahteve za njeno izločitev iz postopanja v predmetni kazenski zadevi.

V postopku odločanja o zahtevi za izločitev sodeče sodnice mora Republika Slovenije preveriti vse sume, ki jih navaja obdolženec v svoji zahtevi za njeno izločitev. To Republika Slovenije, lahko stori na sledeč način:

·         da obdolžencu omogoči vpogled v spis o PDI, ki se glasi na ime izločane sodnice in

·         da obdolžencu omogoči pridobitev overjenega prepisa spisa o PDI, ki se glasi na ime

Ko pa je obdolženec s svojimi zahtevami za dostop do informacij javnega značaja, na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) poskušal preveriti določene sodnike, z pregledom spisov, ki se glasijo na ime določenih sodnikov, je prišlo do težkega problema. Republika Slovenija (Ministrstvo za pravosodje RS) je obdolženčevi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja deloma ugodilo, deloma pa zavrnilo. V zavrnitvenem delu, pa obdolženci ni dovolilo pridobiti podatkov kot so:

·         pisni test v okvirju opravljanja izpita (pisne naloge PDI) in

·         mnenja mentorjev o uspešnosti opravljene sodne prakse.

S tem je Republika Slovenija poglobila sum v to, da določeni slovenski sodniki nikoli niso opravili sodniškega pripravništva ali pa so ga opravili s tako slabo oceno, da nebi smeli s takim pripravništvom pristopiti k opravljanju PDI, pa so tem izpitu protipravno pristopili (ali sodniškega pripravništva nikoli niso opravili).

Kar zadeve onemogočanja pristopa do podatkov iz pisnih nalog pisnega dela PDI (pisnega testa v okviru opravljanja strokovnega izpita), pa je Republika Slovenija (Ministrstvo za pravosodje RS)  poglobila sum v pravilnost in zakonitost tega pisnega dela PDI. Vse pa to zgovorno pove, da je z izobrazbo imenovane izločane sodeče sodnice zelo nekaj narobe, kar izpostavlja resno vprašanje o tem, ali je ta izločana sodnica sploh sodnice, kar vodi do suma v ničnost sodbe sodišča prve stopnje, ki jo je ona izdala.

Ko pa je obdolženec na vseh teh podlagah zahteval izločitev sodeče sodnice iz postopanja v predmetni kazenski zadevi, pa je izločana sodeča sodnica o zahtevi odločala sama in obdolženčevo zahtevo za svojo izločitev kar s sklepom zavrgla. Ker obdolženec ni imel možnosti ukrepati s posebno pritožbo zoper taki sklep sodišča prve stopnje, se je pritožil zoper ta sklep v okvirju svoje pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje.

O pritožbi je odločalo Višje sodišče v Ljubljani (tričlanski sodni senat), ki so ga sestavljali trije višji sodniki Milan ŠTRUKELJ, Mateja LUŽOVEC in Silvana VREBEC ARIFIN, ki so v tej svoji sedmi točki obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje odločili, da je imela izločana okrajna sodnica Milena TURUK prav, ko je zavrgla obdolženčevo zahtevo za njeno izločitev,  obdolžencu pa očitali, da s tako zahtevo ima namen zavlačevati postopek in izpodkopavati ugled izločane sodeče sodnic in avtoriteto sodišča.

Za komentiranje morate biti prijavljeni.
Ni komentarjev
Društvo  CZPNN
Društvo CZPNN
Objavil/a 2015-07-23 20:50:57 (Jul 23, 2015)
Starejša objava Novejša objava
ZADNJE OBJAVE
NEVERJETEN MAFIJSKI OBRAČUN MED SLOVENSKIMI SODNIKI
NEZNOSNA DVOLIČNOST SLOVENSKE POLITIKE KI BREZ DVOMA VODI K PROPADU SLOVENIJE
MALOUMNI SLOVENSKI SODNIKI IN NJIHOV KONEC (1)
KAKO SO ME DEJANSKO IZGNALI IZ SLOVENIJE
Sodni mlini KOT JARA KAČA PETNAJST LET STARA SODNA ZGODBA DOBIVA NOVA IN NOVA POGLAVJA
SODNI MLINI
OKROŽNO SODIŠČE V LJUBLJANI JE SKLENILO (3 del)
OKROŽNO SODIŠČE V LJUBLJANI JE SKLENILO .... (2. del)
OKROŽNO SODIŠE V LJUBLJANI JE SKLENILO (1. DEL)
DOBRI IN SLABI LJUDJE....
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
IŠČI PO ARHIVU
Oktober 2018
PTSČPSN
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728
293031

Oglasi

Vsi oglasi tega uporabnika

v bližini radovljice prodam staro stanovanjsko hišo, ki je bila po nekaterih podatkih zgrajena 1802 leta kot pritljična hiša. kasneje je bilo nadzidano prvo nadstropje. hiša leži na zemljišču v velikosti 2222 m2 v mirnem naselju malo stran od glavne ceste kropa-radovljica.

Kategorija: Slovenija

Cena: Pokličite za ceno

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj