HOJSOVA "JAGA" NA SLOVENSKI NAROD NE PONEHA. SLOVENIJA JE PRED POPOLNIM BANKROTOM!

Objavil/a Društvo CZPNN, dne 2015-01-31 ob 12:25:49

No, sedaj smo na telefone CZPNN imeli že več kot 1000 telefonskih pozivov žrtev pravosodnega nasilja in žrtev izvršitelja Marjana Hojsa iz Kamnika ter njegovih sumljivih "pomočniov." Za to se nam vsiljujejo zelo delikatna vprašanja, ki nas utegnejo pripeljati do veliko hujših stvari kot so te, ki se sedaj v Sloveniji dogajajo, kot so:

Kje smo? 
Kaj se v resnici na ozemlju Republike Slovenije trenutno dogaja?
Zakaj so okrajni sodniki poslali enega samega izvršitelja nad narod?
Kakšno taktiko, tehniko in metodiko uporabljajo Hojs in njegovi pomočniki?
Zakaj je slovenska policija pasivna v nudenju zašlite žrtvam pravosodnega nasilja?
Zakaj so slovenska tožilstva tiha kot mumije faraona Ramzesa velikega?
Koliko časa bo trajala ta tiranija?
Kaj pravi politika na vse to?

In mnoga druga delikatna vprašanja.

Na vprašanje, ki se nam vsiljuje, ki se glasi: Kje smo?, bi sicer še vedno lahko vendarle odgovorili, da smo v Republiki Slovneiji. Veliko je težje odgoviriti na vprašanje, ki se glasi: Kaj se v resnici na ozemlju Republike Slovenije trenutno dogaja ? Menimo, da je Slovenija pred popolnim bankrotom in da se ne more več rešiti. Očitno smo tik pred tem, da vsak vsakogar napada in da nihče za nobeno stvar ne odgovarja. V Bosni in Hercegovini bi temu ljudje rekli javašluk, pri nas pa bi za tako stanje bilo najbolj primero ima morebiti tiranija ali morebiti anarhija, ki pomenita, da smo resnično pred popolnim bankrotom.

Ogromno ljudi nas sprašuje za nasvete o tem kako postopati v današnjem času ?

Ker niti sami nimamo kaj prida izkristaliziranih odgovorov na ta nič kaj dosti lahaka vprašanja, bomo tukaj zapisali nekj odgovorov na slednje vprašanje in nekaj navodil o tem kako naj žrtve pravosodnega nasilja in izvršitelja Marjana Hojsa iz Kamnika v kriznih momentih postopajo.

PRVIČ: 
Najboljše je, če obstajajo kakšne realne možnosti, da poravnate upnikovo tejatev ali terjatve upnikov in na ta način onemogočite obiske izvršitelja Marjana Hojsa iz Kamnika in njegovih izsiljevalcev na svojem domu.

DRUGIČ:
Če pa to zaradi visoke bede ni revščine, ki je zajela slovenske državljane ni mogoče, pa izvršteljem in njihovim pomočnikom v primeru če imate svojo stanovanjsko hišo ne dovolite pristopa na svoje ozemlje. V primeru pa, da imate stanovanje, pa jih ne spuščajte v svoje stanovanje in jim ne dovolitev na vaša vhodna vrata lepiti nobenih grozilnih pisem. Tega ne dovolite niti takrat ko vam grozijo s policijo, policija naj kar pride na njihov poziv in takrat se bo jasno videlo, da v nečednih poslih na vašo škodo sodeluje tudi policija.

TRETJIČ: 
V primeru, da vendarle vdrejo v vašo hišo ali stanovanje z njimi ne spregovorite niti ene same besede. Umaknite se in molče opazujte njihovo delo ter si vrstni red njihovih opravil bodisi zapomnite ali zapišite, po možnosti vsaki njihov korak fotografirajte, saj vam to utegne biti zlata vreden materiani dokaz tako proti policiji kot proti izvršitelju Marjanu Hojsu iz Kamnika ali proti njegovim izsiljevalcem, ki jih nekateri imenujejo "pomočniki izvršitelja."

ČETRTIČ: 
Že na vratih stanovanjske hiše ali stanovanja od oseb, ki naj bi bili izvršiteljevi pomočniki ali od izvršitelja zahtevajte, da se predstavijo in da vam pokažejo sodno odredbo, ki je podlaga za njihov obisk. Če je običaj, da se pred vrati hiše ali stanovanja ob vhodu sezuvate ne smete pozabiti zahtevati od obiskovalcev, da se sezujejo in jim ponudite primerne natikače.

PETIČ: 
Doma v trenutku njihovega obiska imate doma male otroke morate poskrbeti, da se otroke odpelje iz hiše in da jih tako rešite ustrahovanja in šikaniranja, zlasti pa poskrbite, da so otroci primerno oblečeni, da ji kasta ne fotografira pomanjkljivo oblečene.

ŠESTIČ: 
Zlato pravilo je, da izvršitelju ali njegovim pomočnikom ne dajete nobenega denarja na roke, še posebej brez potrdila, pa tudi ne takrat, ko izrazijo možnoist, da bi vam napisali kakšno potrdilo. To pazato ker se te osebe niso izkazale z sodno odredbo in z uradno izklaznico in za to ne veste skom v resnici imate opravka.

SEDMIČ: 
Vselej poskrbite, da ob obisku izvršizelja ali njegovih pomočnikov na kraju samem imate vsaj dve prili, ki bi bodo lahko po potrebi potrdile okoliščine obiska oziroma tega državnega škandala.

OSMIČ: 
Če izvršitelj ali njegovi pomočniki imajo namen hoditi po vaših stanovanskih prostorih jim tega ne dovolite brez sodne odredbe v kateri mota pisati, da pri svojem delu smejo pregledovati vaše stanovanjske prostore in v takih primerih od njih zahtevajte sodno odredbo za hišno preiskavo in preiskavo vašega osebnega premoženja ali premoženja ki ga imajo v lasti člani vaše družine.

DEVETIČ: 
V nobenem primeru se z izvršiteljem ali njegovimi pomočniki ne pogajajte za obročno odplačevanje upnikove terjateve ker oni niso prave osebe za taka pogajanja ampak to lahko stori upnik. Ob tem vselej upoštevajte dejstvo, da vas ni obiskal izvršitelj ali njegovi pomočniki zaradi izterjave upnikove terjatve tem več zaradi izsiljevanja dnernega znseska, ki je v zadnjem lasu 300,00 € ali več ali pa tudi manj, ne pa manj kot 200,00 €. Ne pozabite, da vse kar boste tej gosdi dali, da bo poniknilo v njihovih žepih in da nikoli ne boste videli več svojega denarja.

DESETIČ: 
Izvršiteljem ne smete nasedati, ko Vam grozijo s policijo in ključarjem. Če bi oni imeli namen izprazniti vašo hišo ali stanovanje, bi s sevoj pripeljali tako policijo kot ključarja, pa tudi dve odrasli osei kot priči. S policjo in s ključarjem vam grozijo izključno za to, da od vas izsilijo denar.

ENAJSTIČ: 
Isto velja ko vam grozijo z selitveno službo, to tudi počnejo samo za to, da od vas izsilijo denar.

Več drugih navodil pa bomo posredovali nekoliko pozneje.

Ne pozabite, da se na ozemlju Republike Slovenije dogajajo čudne stvari in da po vsej verjetnosti gre za uvod v bankrot slovenske države. Temu je primerna taktika, tehnika in metodika sodnih izvršiteljev in njihovih pomočnikov. Očitno je tudi, da so svoje hlapce nad narod spustili okrajni sodniki in jim dali potrebna navodila za vaše izčrpavanje. Na to kaže tudi pasivno obnašanje slovenske policije, ki vas ni pripravljena več zaščititi pred nasiljem te gospode. V to sodijo tudi državno tožilstvo in nekatere druge službe, zato na to pravosdno nasilje molčijo kot mumije faraona Ramzesa velikega.

Koliko časa se bo to dogajalo ne ve nihče, zagotovo toliko časa kolikor bo trajalo, da se narod organizira in na glas pove svojo zadnjo besedo.

Ta čas slovenska politika molči in se dela budalo, češ da sploh ne ve za kaj se gre in kaj se na terenu dogaja.

Zato vas v največjem možnem številu vabimo na množične proteste, ki bodo pred stavbo Ministrstva za pravosodje RS, Župančičeva št. 3 v Ljubljani dne 16.02.2015 ob 15:00 uri, ali pa nas ne bo.

Srečno.

Za komentiranje morate biti prijavljeni.
SOGOVORNIK
0
Mar 04, 2015

Zgodbe rubežnikov: tragedije, drame, kriminalke

Božena Križnik, gospodarstvo
sob, 28.04.2012, 09:00

Človek bi sklepal, da v času poglabljanja gospodarske krize, brezposelnosti in revščine ter čedalje večje plačilne nediscipline tudi število izvršb – to so procesna in materialna dejanja, urejena v zakonu o izvršbi in zavarovanju, ki nevestnega dolžnika prisilijo k izpolnitvi obveznosti – sorazmerno narašča. A statistika tega ne potrjuje. Nenazadnje tudi zato, ker uvedba stečaja in prisilne poravnave (ti pa se množijo) prekine postopek izvršbe. Pospešeno raste tudi obseg osebnih stečajev, tako da se tudi postopki zoper fizične osebe začasno ustavljajo.

V Sloveniji deluje 45 izvršiteljev. To so osebe z javnimi pooblastili, ki neposredno opravljajo dejanja izvršbe ali zavarovanja, kot jih predpisuje pravilnik o opravljanju službe izvršitelja. Poslujejo kot samostojni podjetniki, plačani pa so po pravilniku, ki ga predpiše minister za pravosodje. Presenetljivo je, da je dela premalo za vse in nekateri, zlasti izvršitelji na podeželju, težko preživijo. Zato postaja tekma za posel neusmiljena; slišati je o nelojalni konkurenci, dokazati pa jo je skoraj nemogoče.

Kdo je lahko izvršitelj? Zakonodajalec je pred leti kljub nasprotovanju ceha znižal izobrazbene kriterije za izvršitelje s sedme stopnje pravne smeri na peto stopnjo izobrazbe, opraviti pa je treba izpit za izvršitelja in ga vsaka štiri leta obnoviti. Ista velja za izvršiteljevega namestnika, ne pa tudi za pomočnike. Ti so najpogosteje tarča kritik in zgražanja javnosti. Drži se jih stigma, da opravljajo »umazani« del posla, da so grobi, nasilni in nesramni (kako prikladno: za to delo ni potrebno niti potrdilo o nekaznovanosti!). Spomnimo se lanskih pozivov k uvedbi disciplinskega postopka zoper Marijana Hojsa, izvršitelja z daleč največjim številom spisov in največ zaostanki, ki so ga številni dolžniki obtoževali moralno in pravno spornih prijemov, groženj in izsiljevanja. Očitanega mu niso dokazali, zato ni disciplinsko odgovarjal.

Rubi se lahko praktično vse

O postopkih izvršbe in izvršiteljski praksi smo se pogovarjali dolgoletno predsednico in aktualno podpredsednico zbornice izvršiteljev Tatjano Krivec Tavčar. Postopek določa, da izvršitelja izbere upnik, sodišče pa izda sklep in ga pošlje izvršitelju. Ta mora takoj, ko dobi vse dokumente, opraviti rubež. Rubi lahko nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo, in premično premoženje, medtem ko izvršbo denarnih terjatev (odtegljaj od plače, z osebnega računa) opravi sodišče. O vrsti izvršilnega sredstva odloča upnik. Upniki so pretežno podjetja, med dolžniki pa je največ fizičnih oseb.

Izvršitelj lahko rubi vse premičnine, ki jih najde na stalnem ali začasnem naslovu dolžnika (četudi ga ni zraven ali v resnici ne stanuje tam). Dolžnik mora razkriti tudi seznam svojega premoženja. Rubi se lahko praktično vse, razen nekaj taksativno v zakonu naštetih predmetov. Tudi predmete, ki so stari in težko prodajljivi? Prodati je mogoče vse, če je le cena dovolj nizka, pravi sogovornica. V praksi izvršitelji le redko rubijo nepremičnine. Najpogosteje posegajo po premičninah, ki so lahko unovčljive, denimo umetniške slike, zlatnino, pa tudi tehnične predmete. Nekateri te predmete fizično odnesejo in uskladiščijo v svojih poslovnih prostorih, drugi jih le označijo in do dražbe ali poplačila pustijo pri dolžniku.

Izvršitelj na licu mesta oceni rubljivi predmet, z vsoto pa skuša pokriti dolg s pripadajočimi stroški izvršbe. Vrednost, ki jo zapiše v zapisnik, je izklicna cena za dražbo. Dolžnik lahko prepreči prodajo, če do dražbe poravna dolg. Če ga ne in je prva dražba neuspešna, se na naslednji izklicna cena zniža za 30 odstotkov. Zastaralni rok za poplačilo dolga je 10 let od pravnomočnosti odločbe.

Zgodbe, ki jih piše življenje

Zgodbe izvršiteljev, ki jih piše življenje, bi lahko upodobili kot tragedije, kriminalke, drame. Zabavne epizode so redke. Ko izvršitelj potrka na vrata, ne ve, kaj bo našel za njimi. Denimo skrušenega očeta, ki, nič kriv, plačuje za grehe svojega že zdavnaj odraslega a nikoli dozorelega potomca. Ta morda že dolgo ne živi več doma, odjaviti pa se noče, ker noče prevzeti odgovornosti. Izvršitelj pa mora po črki zakona opraviti rubež na domačem naslovu. Izurjeno oko je že ob vstopu zaznalo, da tu praktično ni kaj vrednega vzeti. Ko gospodarju pojasni postopek in njegove pravice (na sodišču lahko vloži ugovor tretjega in dokaže, da so popisani predmeti njegova in ne dolžnikova last), začne pisati rubežni zapisnik: mikrovalovka – 100 evrov, radijski sprejemnik – 50 evrov; gremo v dnevno: televizija, »Joj, zelo je že stara!« recimo – 50 evrov, sedežna garnitura – 100 evrov; »Imate še kakšno sobo?« »Da, ampak je hčerina.« »Vseeno.«, računalnik – 150 evrov, tiskalnik – 50 evrov, fotoaparat – 50 evrov... Če oče ne vloži ugovora oziroma sin ne plača dolga, bo dražba.

Ena sama velika žalost, popisano skupaj ne pokrije niti polovice dolga, pusti pa grdo brazgotino na duši. Seveda lahko človek v takem stanju vzroji, prekolne krivično državo, tajkune, ki so dolžni milijone, a jim nihče ničesar ne vzame. Lahko se razjoče, se zgrudi vase ali kot ubogljiv otrok posluša dobronamerne napotke: Si bom vse zapisal.

Lani se je na primer avtoprevoznik ustrelil pred rubežniki zaradi neporavnanega dolga za odplačilo avtomobila. Izvršitelj mora imeti trdo kožo. Čedalje pogosteje tudi dober želodec, saj se zgodi, da naleti na popolnoma zapuščeno, zanemarjeno domovanje, kjer v revščini in umazaniji kraljujejo uši in stenice.

NRP – ni rubljivih predmetov

Dogaja se, da se dolžnik na vse načine poskuša izogniti rubežu, poskrije dragocene predmete, ki bi jih bilo mogoče zaseči, preprečuje vstop, ignorira izvršitelja, mu grozi, da ga bo izločil iz postopka. Pri takih je treba prepoznati zvijače in uporabiti drugačno taktiko, odločnost in vztrajnost.

Po izkušnjah izvršiteljev so posebej trpka izkušnja preživninske izvršbe. Običajno, ne pa vedno, so dolžniki moški, in ti se obnašajo, kot da je izterjani denar namenjen ženskam, s katerimi so se iz različnih razlogov razšli, ne pa njihovim nemočnim otrokom. Preživnine so nizke, kljub temu se izmikajo plačevanju, živijo pri drugi ženi, tastu, poskrbijo, da jim ni mogoče ničesar vzeti. Nekateri gredo celo namerno med klošarje. Prijavljeni so na centru za socialno delo in zanje se v zapisnik napiše: NRP – ni rubljivih predmetov.

Tretja kategorija so dolžniki, ki so pripravljeni poravnati dolgove, a (trenutno) nimajo denarja. Nekateri postanejo celo »stalne stranke«, znanci izvršiteljev, kronični neplačniki. V maniri »lepa beseda lepo mesto najde« se vsakič znova dogovorijo z izvršiteljem, da bodo dolg plačali naknadno ali po obrokih. In mnogi plačujejo točno kot ura, seveda z zamudnimi obrestmi, a čez čas spet zabredejo v novo izterjavo. Če do dogovora ne pride, se dolg poplača z iztržkom dražbe zarubljnih predmetov. Kar ostane po plačilu terjatve s pripadajočimi stroški (tudi stroški izvršbe), se vrne dolžniku.


#42


#27
SOGOVORNIK
0
Mar 04, 2015

Zgodbe rubežnikov: tragedije, drame, kriminalke

Božena Križnik, gospodarstvo
sob, 28.04.2012, 09:00

Človek bi sklepal, da v času poglabljanja gospodarske krize, brezposelnosti in revščine ter čedalje večje plačilne nediscipline tudi število izvršb – to so procesna in materialna dejanja, urejena v zakonu o izvršbi in zavarovanju, ki nevestnega dolžnika prisilijo k izpolnitvi obveznosti – sorazmerno narašča. A statistika tega ne potrjuje. Nenazadnje tudi zato, ker uvedba stečaja in prisilne poravnave (ti pa se množijo) prekine postopek izvršbe. Pospešeno raste tudi obseg osebnih stečajev, tako da se tudi postopki zoper fizične osebe začasno ustavljajo.

V Sloveniji deluje 45 izvršiteljev. To so osebe z javnimi pooblastili, ki neposredno opravljajo dejanja izvršbe ali zavarovanja, kot jih predpisuje pravilnik o opravljanju službe izvršitelja. Poslujejo kot samostojni podjetniki, plačani pa so po pravilniku, ki ga predpiše minister za pravosodje. Presenetljivo je, da je dela premalo za vse in nekateri, zlasti izvršitelji na podeželju, težko preživijo. Zato postaja tekma za posel neusmiljena; slišati je o nelojalni konkurenci, dokazati pa jo je skoraj nemogoče.

Kdo je lahko izvršitelj? Zakonodajalec je pred leti kljub nasprotovanju ceha znižal izobrazbene kriterije za izvršitelje s sedme stopnje pravne smeri na peto stopnjo izobrazbe, opraviti pa je treba izpit za izvršitelja in ga vsaka štiri leta obnoviti. Ista velja za izvršiteljevega namestnika, ne pa tudi za pomočnike. Ti so najpogosteje tarča kritik in zgražanja javnosti. Drži se jih stigma, da opravljajo »umazani« del posla, da so grobi, nasilni in nesramni (kako prikladno: za to delo ni potrebno niti potrdilo o nekaznovanosti!). Spomnimo se lanskih pozivov k uvedbi disciplinskega postopka zoper Marijana Hojsa, izvršitelja z daleč največjim številom spisov in največ zaostanki, ki so ga številni dolžniki obtoževali moralno in pravno spornih prijemov, groženj in izsiljevanja. Očitanega mu niso dokazali, zato ni disciplinsko odgovarjal.

Rubi se lahko praktično vse

O postopkih izvršbe in izvršiteljski praksi smo se pogovarjali dolgoletno predsednico in aktualno podpredsednico zbornice izvršiteljev Tatjano Krivec Tavčar. Postopek določa, da izvršitelja izbere upnik, sodišče pa izda sklep in ga pošlje izvršitelju. Ta mora takoj, ko dobi vse dokumente, opraviti rubež. Rubi lahko nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo, in premično premoženje, medtem ko izvršbo denarnih terjatev (odtegljaj od plače, z osebnega računa) opravi sodišče. O vrsti izvršilnega sredstva odloča upnik. Upniki so pretežno podjetja, med dolžniki pa je največ fizičnih oseb.

Izvršitelj lahko rubi vse premičnine, ki jih najde na stalnem ali začasnem naslovu dolžnika (četudi ga ni zraven ali v resnici ne stanuje tam). Dolžnik mora razkriti tudi seznam svojega premoženja. Rubi se lahko praktično vse, razen nekaj taksativno v zakonu naštetih predmetov. Tudi predmete, ki so stari in težko prodajljivi? Prodati je mogoče vse, če je le cena dovolj nizka, pravi sogovornica. V praksi izvršitelji le redko rubijo nepremičnine. Najpogosteje posegajo po premičninah, ki so lahko unovčljive, denimo umetniške slike, zlatnino, pa tudi tehnične predmete. Nekateri te predmete fizično odnesejo in uskladiščijo v svojih poslovnih prostorih, drugi jih le označijo in do dražbe ali poplačila pustijo pri dolžniku.

Izvršitelj na licu mesta oceni rubljivi predmet, z vsoto pa skuša pokriti dolg s pripadajočimi stroški izvršbe. Vrednost, ki jo zapiše v zapisnik, je izklicna cena za dražbo. Dolžnik lahko prepreči prodajo, če do dražbe poravna dolg. Če ga ne in je prva dražba neuspešna, se na naslednji izklicna cena zniža za 30 odstotkov. Zastaralni rok za poplačilo dolga je 10 let od pravnomočnosti odločbe.

Zgodbe, ki jih piše življenje

Zgodbe izvršiteljev, ki jih piše življenje, bi lahko upodobili kot tragedije, kriminalke, drame. Zabavne epizode so redke. Ko izvršitelj potrka na vrata, ne ve, kaj bo našel za njimi. Denimo skrušenega očeta, ki, nič kriv, plačuje za grehe svojega že zdavnaj odraslega a nikoli dozorelega potomca. Ta morda že dolgo ne živi več doma, odjaviti pa se noče, ker noče prevzeti odgovornosti. Izvršitelj pa mora po črki zakona opraviti rubež na domačem naslovu. Izurjeno oko je že ob vstopu zaznalo, da tu praktično ni kaj vrednega vzeti. Ko gospodarju pojasni postopek in njegove pravice (na sodišču lahko vloži ugovor tretjega in dokaže, da so popisani predmeti njegova in ne dolžnikova last), začne pisati rubežni zapisnik: mikrovalovka – 100 evrov, radijski sprejemnik – 50 evrov; gremo v dnevno: televizija, »Joj, zelo je že stara!« recimo – 50 evrov, sedežna garnitura – 100 evrov; »Imate še kakšno sobo?« »Da, ampak je hčerina.« »Vseeno.«, računalnik – 150 evrov, tiskalnik – 50 evrov, fotoaparat – 50 evrov... Če oče ne vloži ugovora oziroma sin ne plača dolga, bo dražba.

Ena sama velika žalost, popisano skupaj ne pokrije niti polovice dolga, pusti pa grdo brazgotino na duši. Seveda lahko človek v takem stanju vzroji, prekolne krivično državo, tajkune, ki so dolžni milijone, a jim nihče ničesar ne vzame. Lahko se razjoče, se zgrudi vase ali kot ubogljiv otrok posluša dobronamerne napotke: Si bom vse zapisal.

Lani se je na primer avtoprevoznik ustrelil pred rubežniki zaradi neporavnanega dolga za odplačilo avtomobila. Izvršitelj mora imeti trdo kožo. Čedalje pogosteje tudi dober želodec, saj se zgodi, da naleti na popolnoma zapuščeno, zanemarjeno domovanje, kjer v revščini in umazaniji kraljujejo uši in stenice.

NRP – ni rubljivih predmetov

Dogaja se, da se dolžnik na vse načine poskuša izogniti rubežu, poskrije dragocene predmete, ki bi jih bilo mogoče zaseči, preprečuje vstop, ignorira izvršitelja, mu grozi, da ga bo izločil iz postopka. Pri takih je treba prepoznati zvijače in uporabiti drugačno taktiko, odločnost in vztrajnost.

Po izkušnjah izvršiteljev so posebej trpka izkušnja preživninske izvršbe. Običajno, ne pa vedno, so dolžniki moški, in ti se obnašajo, kot da je izterjani denar namenjen ženskam, s katerimi so se iz različnih razlogov razšli, ne pa njihovim nemočnim otrokom. Preživnine so nizke, kljub temu se izmikajo plačevanju, živijo pri drugi ženi, tastu, poskrbijo, da jim ni mogoče ničesar vzeti. Nekateri gredo celo namerno med klošarje. Prijavljeni so na centru za socialno delo in zanje se v zapisnik napiše: NRP – ni rubljivih predmetov.

Tretja kategorija so dolžniki, ki so pripravljeni poravnati dolgove, a (trenutno) nimajo denarja. Nekateri postanejo celo »stalne stranke«, znanci izvršiteljev, kronični neplačniki. V maniri »lepa beseda lepo mesto najde« se vsakič znova dogovorijo z izvršiteljem, da bodo dolg plačali naknadno ali po obrokih. In mnogi plačujejo točno kot ura, seveda z zamudnimi obrestmi, a čez čas spet zabredejo v novo izterjavo. Če do dogovora ne pride, se dolg poplača z iztržkom dražbe zarubljnih predmetov. Kar ostane po plačilu terjatve s pripadajočimi stroški (tudi stroški izvršbe), se vrne dolžniku.
#26
SOGOVORNIK
0
Mar 04, 2015

Zgodbe rubežnikov: tragedije, drame, kriminalke

Božena Križnik, gospodarstvo
sob, 28.04.2012, 09:00

Človek bi sklepal, da v času poglabljanja gospodarske krize, brezposelnosti in revščine ter čedalje večje plačilne nediscipline tudi število izvršb – to so procesna in materialna dejanja, urejena v zakonu o izvršbi in zavarovanju, ki nevestnega dolžnika prisilijo k izpolnitvi obveznosti – sorazmerno narašča. A statistika tega ne potrjuje. Nenazadnje tudi zato, ker uvedba stečaja in prisilne poravnave (ti pa se množijo) prekine postopek izvršbe. Pospešeno raste tudi obseg osebnih stečajev, tako da se tudi postopki zoper fizične osebe začasno ustavljajo.

V Sloveniji deluje 45 izvršiteljev. To so osebe z javnimi pooblastili, ki neposredno opravljajo dejanja izvršbe ali zavarovanja, kot jih predpisuje pravilnik o opravljanju službe izvršitelja. Poslujejo kot samostojni podjetniki, plačani pa so po pravilniku, ki ga predpiše minister za pravosodje. Presenetljivo je, da je dela premalo za vse in nekateri, zlasti izvršitelji na podeželju, težko preživijo. Zato postaja tekma za posel neusmiljena; slišati je o nelojalni konkurenci, dokazati pa jo je skoraj nemogoče.

Kdo je lahko izvršitelj? Zakonodajalec je pred leti kljub nasprotovanju ceha znižal izobrazbene kriterije za izvršitelje s sedme stopnje pravne smeri na peto stopnjo izobrazbe, opraviti pa je treba izpit za izvršitelja in ga vsaka štiri leta obnoviti. Ista velja za izvršiteljevega namestnika, ne pa tudi za pomočnike. Ti so najpogosteje tarča kritik in zgražanja javnosti. Drži se jih stigma, da opravljajo »umazani« del posla, da so grobi, nasilni in nesramni (kako prikladno: za to delo ni potrebno niti potrdilo o nekaznovanosti!). Spomnimo se lanskih pozivov k uvedbi disciplinskega postopka zoper Marijana Hojsa, izvršitelja z daleč največjim številom spisov in največ zaostanki, ki so ga številni dolžniki obtoževali moralno in pravno spornih prijemov, groženj in izsiljevanja. Očitanega mu niso dokazali, zato ni disciplinsko odgovarjal.

Rubi se lahko praktično vse

O postopkih izvršbe in izvršiteljski praksi smo se pogovarjali dolgoletno predsednico in aktualno podpredsednico zbornice izvršiteljev Tatjano Krivec Tavčar. Postopek določa, da izvršitelja izbere upnik, sodišče pa izda sklep in ga pošlje izvršitelju. Ta mora takoj, ko dobi vse dokumente, opraviti rubež. Rubi lahko nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo, in premično premoženje, medtem ko izvršbo denarnih terjatev (odtegljaj od plače, z osebnega računa) opravi sodišče. O vrsti izvršilnega sredstva odloča upnik. Upniki so pretežno podjetja, med dolžniki pa je največ fizičnih oseb.

Izvršitelj lahko rubi vse premičnine, ki jih najde na stalnem ali začasnem naslovu dolžnika (četudi ga ni zraven ali v resnici ne stanuje tam). Dolžnik mora razkriti tudi seznam svojega premoženja. Rubi se lahko praktično vse, razen nekaj taksativno v zakonu naštetih predmetov. Tudi predmete, ki so stari in težko prodajljivi? Prodati je mogoče vse, če je le cena dovolj nizka, pravi sogovornica. V praksi izvršitelji le redko rubijo nepremičnine. Najpogosteje posegajo po premičninah, ki so lahko unovčljive, denimo umetniške slike, zlatnino, pa tudi tehnične predmete. Nekateri te predmete fizično odnesejo in uskladiščijo v svojih poslovnih prostorih, drugi jih le označijo in do dražbe ali poplačila pustijo pri dolžniku.

Izvršitelj na licu mesta oceni rubljivi predmet, z vsoto pa skuša pokriti dolg s pripadajočimi stroški izvršbe. Vrednost, ki jo zapiše v zapisnik, je izklicna cena za dražbo. Dolžnik lahko prepreči prodajo, če do dražbe poravna dolg. Če ga ne in je prva dražba neuspešna, se na naslednji izklicna cena zniža za 30 odstotkov. Zastaralni rok za poplačilo dolga je 10 let od pravnomočnosti odločbe.

Zgodbe, ki jih piše življenje

Zgodbe izvršiteljev, ki jih piše življenje, bi lahko upodobili kot tragedije, kriminalke, drame. Zabavne epizode so redke. Ko izvršitelj potrka na vrata, ne ve, kaj bo našel za njimi. Denimo skrušenega očeta, ki, nič kriv, plačuje za grehe svojega že zdavnaj odraslega a nikoli dozorelega potomca. Ta morda že dolgo ne živi več doma, odjaviti pa se noče, ker noče prevzeti odgovornosti. Izvršitelj pa mora po črki zakona opraviti rubež na domačem naslovu. Izurjeno oko je že ob vstopu zaznalo, da tu praktično ni kaj vrednega vzeti. Ko gospodarju pojasni postopek in njegove pravice (na sodišču lahko vloži ugovor tretjega in dokaže, da so popisani predmeti njegova in ne dolžnikova last), začne pisati rubežni zapisnik: mikrovalovka – 100 evrov, radijski sprejemnik – 50 evrov; gremo v dnevno: televizija, »Joj, zelo je že stara!« recimo – 50 evrov, sedežna garnitura – 100 evrov; »Imate še kakšno sobo?« »Da, ampak je hčerina.« »Vseeno.«, računalnik – 150 evrov, tiskalnik – 50 evrov, fotoaparat – 50 evrov... Če oče ne vloži ugovora oziroma sin ne plača dolga, bo dražba.

Ena sama velika žalost, popisano skupaj ne pokrije niti polovice dolga, pusti pa grdo brazgotino na duši. Seveda lahko človek v takem stanju vzroji, prekolne krivično državo, tajkune, ki so dolžni milijone, a jim nihče ničesar ne vzame. Lahko se razjoče, se zgrudi vase ali kot ubogljiv otrok posluša dobronamerne napotke: Si bom vse zapisal.

Lani se je na primer avtoprevoznik ustrelil pred rubežniki zaradi neporavnanega dolga za odplačilo avtomobila. Izvršitelj mora imeti trdo kožo. Čedalje pogosteje tudi dober želodec, saj se zgodi, da naleti na popolnoma zapuščeno, zanemarjeno domovanje, kjer v revščini in umazaniji kraljujejo uši in stenice.

NRP – ni rubljivih predmetov

Dogaja se, da se dolžnik na vse načine poskuša izogniti rubežu, poskrije dragocene predmete, ki bi jih bilo mogoče zaseči, preprečuje vstop, ignorira izvršitelja, mu grozi, da ga bo izločil iz postopka. Pri takih je treba prepoznati zvijače in uporabiti drugačno taktiko, odločnost in vztrajnost.

Po izkušnjah izvršiteljev so posebej trpka izkušnja preživninske izvršbe. Običajno, ne pa vedno, so dolžniki moški, in ti se obnašajo, kot da je izterjani denar namenjen ženskam, s katerimi so se iz različnih razlogov razšli, ne pa njihovim nemočnim otrokom. Preživnine so nizke, kljub temu se izmikajo plačevanju, živijo pri drugi ženi, tastu, poskrbijo, da jim ni mogoče ničesar vzeti. Nekateri gredo celo namerno med klošarje. Prijavljeni so na centru za socialno delo in zanje se v zapisnik napiše: NRP – ni rubljivih predmetov.

Tretja kategorija so dolžniki, ki so pripravljeni poravnati dolgove, a (trenutno) nimajo denarja. Nekateri postanejo celo »stalne stranke«, znanci izvršiteljev, kronični neplačniki. V maniri »lepa beseda lepo mesto najde« se vsakič znova dogovorijo z izvršiteljem, da bodo dolg plačali naknadno ali po obrokih. In mnogi plačujejo točno kot ura, seveda z zamudnimi obrestmi, a čez čas spet zabredejo v novo izterjavo. Če do dogovora ne pride, se dolg poplača z iztržkom dražbe zarubljnih predmetov. Kar ostane po plačilu terjatve s pripadajočimi stroški (tudi stroški izvršbe), se vrne dolžniku.
#25
SOGOVORNIK
0
Mar 04, 2015

Zgodbe rubežnikov: tragedije, drame, kriminalke

Božena Križnik, gospodarstvo
sob, 28.04.2012, 09:00

Človek bi sklepal, da v času poglabljanja gospodarske krize, brezposelnosti in revščine ter čedalje večje plačilne nediscipline tudi število izvršb – to so procesna in materialna dejanja, urejena v zakonu o izvršbi in zavarovanju, ki nevestnega dolžnika prisilijo k izpolnitvi obveznosti – sorazmerno narašča. A statistika tega ne potrjuje. Nenazadnje tudi zato, ker uvedba stečaja in prisilne poravnave (ti pa se množijo) prekine postopek izvršbe. Pospešeno raste tudi obseg osebnih stečajev, tako da se tudi postopki zoper fizične osebe začasno ustavljajo.

V Sloveniji deluje 45 izvršiteljev. To so osebe z javnimi pooblastili, ki neposredno opravljajo dejanja izvršbe ali zavarovanja, kot jih predpisuje pravilnik o opravljanju službe izvršitelja. Poslujejo kot samostojni podjetniki, plačani pa so po pravilniku, ki ga predpiše minister za pravosodje. Presenetljivo je, da je dela premalo za vse in nekateri, zlasti izvršitelji na podeželju, težko preživijo. Zato postaja tekma za posel neusmiljena; slišati je o nelojalni konkurenci, dokazati pa jo je skoraj nemogoče.

Kdo je lahko izvršitelj? Zakonodajalec je pred leti kljub nasprotovanju ceha znižal izobrazbene kriterije za izvršitelje s sedme stopnje pravne smeri na peto stopnjo izobrazbe, opraviti pa je treba izpit za izvršitelja in ga vsaka štiri leta obnoviti. Ista velja za izvršiteljevega namestnika, ne pa tudi za pomočnike. Ti so najpogosteje tarča kritik in zgražanja javnosti. Drži se jih stigma, da opravljajo »umazani« del posla, da so grobi, nasilni in nesramni (kako prikladno: za to delo ni potrebno niti potrdilo o nekaznovanosti!). Spomnimo se lanskih pozivov k uvedbi disciplinskega postopka zoper Marijana Hojsa, izvršitelja z daleč največjim številom spisov in največ zaostanki, ki so ga številni dolžniki obtoževali moralno in pravno spornih prijemov, groženj in izsiljevanja. Očitanega mu niso dokazali, zato ni disciplinsko odgovarjal.

Rubi se lahko praktično vse

O postopkih izvršbe in izvršiteljski praksi smo se pogovarjali dolgoletno predsednico in aktualno podpredsednico zbornice izvršiteljev Tatjano Krivec Tavčar. Postopek določa, da izvršitelja izbere upnik, sodišče pa izda sklep in ga pošlje izvršitelju. Ta mora takoj, ko dobi vse dokumente, opraviti rubež. Rubi lahko nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo, in premično premoženje, medtem ko izvršbo denarnih terjatev (odtegljaj od plače, z osebnega računa) opravi sodišče. O vrsti izvršilnega sredstva odloča upnik. Upniki so pretežno podjetja, med dolžniki pa je največ fizičnih oseb.

Izvršitelj lahko rubi vse premičnine, ki jih najde na stalnem ali začasnem naslovu dolžnika (četudi ga ni zraven ali v resnici ne stanuje tam). Dolžnik mora razkriti tudi seznam svojega premoženja. Rubi se lahko praktično vse, razen nekaj taksativno v zakonu naštetih predmetov. Tudi predmete, ki so stari in težko prodajljivi? Prodati je mogoče vse, če je le cena dovolj nizka, pravi sogovornica. V praksi izvršitelji le redko rubijo nepremičnine. Najpogosteje posegajo po premičninah, ki so lahko unovčljive, denimo umetniške slike, zlatnino, pa tudi tehnične predmete. Nekateri te predmete fizično odnesejo in uskladiščijo v svojih poslovnih prostorih, drugi jih le označijo in do dražbe ali poplačila pustijo pri dolžniku.

Izvršitelj na licu mesta oceni rubljivi predmet, z vsoto pa skuša pokriti dolg s pripadajočimi stroški izvršbe. Vrednost, ki jo zapiše v zapisnik, je izklicna cena za dražbo. Dolžnik lahko prepreči prodajo, če do dražbe poravna dolg. Če ga ne in je prva dražba neuspešna, se na naslednji izklicna cena zniža za 30 odstotkov. Zastaralni rok za poplačilo dolga je 10 let od pravnomočnosti odločbe.

Zgodbe, ki jih piše življenje

Zgodbe izvršiteljev, ki jih piše življenje, bi lahko upodobili kot tragedije, kriminalke, drame. Zabavne epizode so redke. Ko izvršitelj potrka na vrata, ne ve, kaj bo našel za njimi. Denimo skrušenega očeta, ki, nič kriv, plačuje za grehe svojega že zdavnaj odraslega a nikoli dozorelega potomca. Ta morda že dolgo ne živi več doma, odjaviti pa se noče, ker noče prevzeti odgovornosti. Izvršitelj pa mora po črki zakona opraviti rubež na domačem naslovu. Izurjeno oko je že ob vstopu zaznalo, da tu praktično ni kaj vrednega vzeti. Ko gospodarju pojasni postopek in njegove pravice (na sodišču lahko vloži ugovor tretjega in dokaže, da so popisani predmeti njegova in ne dolžnikova last), začne pisati rubežni zapisnik: mikrovalovka – 100 evrov, radijski sprejemnik – 50 evrov; gremo v dnevno: televizija, »Joj, zelo je že stara!« recimo – 50 evrov, sedežna garnitura – 100 evrov; »Imate še kakšno sobo?« »Da, ampak je hčerina.« »Vseeno.«, računalnik – 150 evrov, tiskalnik – 50 evrov, fotoaparat – 50 evrov... Če oče ne vloži ugovora oziroma sin ne plača dolga, bo dražba.

Ena sama velika žalost, popisano skupaj ne pokrije niti polovice dolga, pusti pa grdo brazgotino na duši. Seveda lahko človek v takem stanju vzroji, prekolne krivično državo, tajkune, ki so dolžni milijone, a jim nihče ničesar ne vzame. Lahko se razjoče, se zgrudi vase ali kot ubogljiv otrok posluša dobronamerne napotke: Si bom vse zapisal.

Lani se je na primer avtoprevoznik ustrelil pred rubežniki zaradi neporavnanega dolga za odplačilo avtomobila. Izvršitelj mora imeti trdo kožo. Čedalje pogosteje tudi dober želodec, saj se zgodi, da naleti na popolnoma zapuščeno, zanemarjeno domovanje, kjer v revščini in umazaniji kraljujejo uši in stenice.

NRP – ni rubljivih predmetov

Dogaja se, da se dolžnik na vse načine poskuša izogniti rubežu, poskrije dragocene predmete, ki bi jih bilo mogoče zaseči, preprečuje vstop, ignorira izvršitelja, mu grozi, da ga bo izločil iz postopka. Pri takih je treba prepoznati zvijače in uporabiti drugačno taktiko, odločnost in vztrajnost.

Po izkušnjah izvršiteljev so posebej trpka izkušnja preživninske izvršbe. Običajno, ne pa vedno, so dolžniki moški, in ti se obnašajo, kot da je izterjani denar namenjen ženskam, s katerimi so se iz različnih razlogov razšli, ne pa njihovim nemočnim otrokom. Preživnine so nizke, kljub temu se izmikajo plačevanju, živijo pri drugi ženi, tastu, poskrbijo, da jim ni mogoče ničesar vzeti. Nekateri gredo celo namerno med klošarje. Prijavljeni so na centru za socialno delo in zanje se v zapisnik napiše: NRP – ni rubljivih predmetov.

Tretja kategorija so dolžniki, ki so pripravljeni poravnati dolgove, a (trenutno) nimajo denarja. Nekateri postanejo celo »stalne stranke«, znanci izvršiteljev, kronični neplačniki. V maniri »lepa beseda lepo mesto najde« se vsakič znova dogovorijo z izvršiteljem, da bodo dolg plačali naknadno ali po obrokih. In mnogi plačujejo točno kot ura, seveda z zamudnimi obrestmi, a čez čas spet zabredejo v novo izterjavo. Če do dogovora ne pride, se dolg poplača z iztržkom dražbe zarubljnih predmetov. Kar ostane po plačilu terjatve s pripadajočimi stroški (tudi stroški izvršbe), se vrne dolžniku.
#24
SOGOVORNIK
0
Mar 04, 2015
Zgodbe rubežnikov: tragedije, drame, kriminalke

Božena Križnik, gospodarstvo
sob, 28.04.2012, 09:00

Človek bi sklepal, da v času poglabljanja gospodarske krize, brezposelnosti in revščine ter čedalje večje plačilne nediscipline tudi število izvršb – to so procesna in materialna dejanja, urejena v zakonu o izvršbi in zavarovanju, ki nevestnega dolžnika prisilijo k izpolnitvi obveznosti – sorazmerno narašča. A statistika tega ne potrjuje. Nenazadnje tudi zato, ker uvedba stečaja in prisilne poravnave (ti pa se množijo) prekine postopek izvršbe. Pospešeno raste tudi obseg osebnih stečajev, tako da se tudi postopki zoper fizične osebe začasno ustavljajo.

V Sloveniji deluje 45 izvršiteljev. To so osebe z javnimi pooblastili, ki neposredno opravljajo dejanja izvršbe ali zavarovanja, kot jih predpisuje pravilnik o opravljanju službe izvršitelja. Poslujejo kot samostojni podjetniki, plačani pa so po pravilniku, ki ga predpiše minister za pravosodje. Presenetljivo je, da je dela premalo za vse in nekateri, zlasti izvršitelji na podeželju, težko preživijo. Zato postaja tekma za posel neusmiljena; slišati je o nelojalni konkurenci, dokazati pa jo je skoraj nemogoče.

Kdo je lahko izvršitelj? Zakonodajalec je pred leti kljub nasprotovanju ceha znižal izobrazbene kriterije za izvršitelje s sedme stopnje pravne smeri na peto stopnjo izobrazbe, opraviti pa je treba izpit za izvršitelja in ga vsaka štiri leta obnoviti. Ista velja za izvršiteljevega namestnika, ne pa tudi za pomočnike. Ti so najpogosteje tarča kritik in zgražanja javnosti. Drži se jih stigma, da opravljajo »umazani« del posla, da so grobi, nasilni in nesramni (kako prikladno: za to delo ni potrebno niti potrdilo o nekaznovanosti!). Spomnimo se lanskih pozivov k uvedbi disciplinskega postopka zoper Marijana Hojsa, izvršitelja z daleč največjim številom spisov in največ zaostanki, ki so ga številni dolžniki obtoževali moralno in pravno spornih prijemov, groženj in izsiljevanja. Očitanega mu niso dokazali, zato ni disciplinsko odgovarjal.

Rubi se lahko praktično vse

O postopkih izvršbe in izvršiteljski praksi smo se pogovarjali dolgoletno predsednico in aktualno podpredsednico zbornice izvršiteljev Tatjano Krivec Tavčar. Postopek določa, da izvršitelja izbere upnik, sodišče pa izda sklep in ga pošlje izvršitelju. Ta mora takoj, ko dobi vse dokumente, opraviti rubež. Rubi lahko nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo, in premično premoženje, medtem ko izvršbo denarnih terjatev (odtegljaj od plače, z osebnega računa) opravi sodišče. O vrsti izvršilnega sredstva odloča upnik. Upniki so pretežno podjetja, med dolžniki pa je največ fizičnih oseb.

Izvršitelj lahko rubi vse premičnine, ki jih najde na stalnem ali začasnem naslovu dolžnika (četudi ga ni zraven ali v resnici ne stanuje tam). Dolžnik mora razkriti tudi seznam svojega premoženja. Rubi se lahko praktično vse, razen nekaj taksativno v zakonu naštetih predmetov. Tudi predmete, ki so stari in težko prodajljivi? Prodati je mogoče vse, če je le cena dovolj nizka, pravi sogovornica. V praksi izvršitelji le redko rubijo nepremičnine. Najpogosteje posegajo po premičninah, ki so lahko unovčljive, denimo umetniške slike, zlatnino, pa tudi tehnične predmete. Nekateri te predmete fizično odnesejo in uskladiščijo v svojih poslovnih prostorih, drugi jih le označijo in do dražbe ali poplačila pustijo pri dolžniku.

Izvršitelj na licu mesta oceni rubljivi predmet, z vsoto pa skuša pokriti dolg s pripadajočimi stroški izvršbe. Vrednost, ki jo zapiše v zapisnik, je izklicna cena za dražbo. Dolžnik lahko prepreči prodajo, če do dražbe poravna dolg. Če ga ne in je prva dražba neuspešna, se na naslednji izklicna cena zniža za 30 odstotkov. Zastaralni rok za poplačilo dolga je 10 let od pravnomočnosti odločbe.

Zgodbe, ki jih piše življenje

Zgodbe izvršiteljev, ki jih piše življenje, bi lahko upodobili kot tragedije, kriminalke, drame. Zabavne epizode so redke. Ko izvršitelj potrka na vrata, ne ve, kaj bo našel za njimi. Denimo skrušenega očeta, ki, nič kriv, plačuje za grehe svojega že zdavnaj odraslega a nikoli dozorelega potomca. Ta morda že dolgo ne živi več doma, odjaviti pa se noče, ker noče prevzeti odgovornosti. Izvršitelj pa mora po črki zakona opraviti rubež na domačem naslovu. Izurjeno oko je že ob vstopu zaznalo, da tu praktično ni kaj vrednega vzeti. Ko gospodarju pojasni postopek in njegove pravice (na sodišču lahko vloži ugovor tretjega in dokaže, da so popisani predmeti njegova in ne dolžnikova last), začne pisati rubežni zapisnik: mikrovalovka – 100 evrov, radijski sprejemnik – 50 evrov; gremo v dnevno: televizija, »Joj, zelo je že stara!« recimo – 50 evrov, sedežna garnitura – 100 evrov; »Imate še kakšno sobo?« »Da, ampak je hčerina.« »Vseeno.«, računalnik – 150 evrov, tiskalnik – 50 evrov, fotoaparat – 50 evrov... Če oče ne vloži ugovora oziroma sin ne plača dolga, bo dražba.

Ena sama velika žalost, popisano skupaj ne pokrije niti polovice dolga, pusti pa grdo brazgotino na duši. Seveda lahko človek v takem stanju vzroji, prekolne krivično državo, tajkune, ki so dolžni milijone, a jim nihče ničesar ne vzame. Lahko se razjoče, se zgrudi vase ali kot ubogljiv otrok posluša dobronamerne napotke: Si bom vse zapisal.

Lani se je na primer avtoprevoznik ustrelil pred rubežniki zaradi neporavnanega dolga za odplačilo avtomobila. Izvršitelj mora imeti trdo kožo. Čedalje pogosteje tudi dober želodec, saj se zgodi, da naleti na popolnoma zapuščeno, zanemarjeno domovanje, kjer v revščini in umazaniji kraljujejo uši in stenice.

NRP – ni rubljivih predmetov

Dogaja se, da se dolžnik na vse načine poskuša izogniti rubežu, poskrije dragocene predmete, ki bi jih bilo mogoče zaseči, preprečuje vstop, ignorira izvršitelja, mu grozi, da ga bo izločil iz postopka. Pri takih je treba prepoznati zvijače in uporabiti drugačno taktiko, odločnost in vztrajnost.

Po izkušnjah izvršiteljev so posebej trpka izkušnja preživninske izvršbe. Običajno, ne pa vedno, so dolžniki moški, in ti se obnašajo, kot da je izterjani denar namenjen ženskam, s katerimi so se iz različnih razlogov razšli, ne pa njihovim nemočnim otrokom. Preživnine so nizke, kljub temu se izmikajo plačevanju, živijo pri drugi ženi, tastu, poskrbijo, da jim ni mogoče ničesar vzeti. Nekateri gredo celo namerno med klošarje. Prijavljeni so na centru za socialno delo in zanje se v zapisnik napiše: NRP – ni rubljivih predmetov.

Tretja kategorija so dolžniki, ki so pripravljeni poravnati dolgove, a (trenutno) nimajo denarja. Nekateri postanejo celo »stalne stranke«, znanci izvršiteljev, kronični neplačniki. V maniri »lepa beseda lepo mesto najde« se vsakič znova dogovorijo z izvršiteljem, da bodo dolg plačali naknadno ali po obrokih. In mnogi plačujejo točno kot ura, seveda z zamudnimi obrestmi, a čez čas spet zabredejo v novo izterjavo. Če do dogovora ne pride, se dolg poplača z iztržkom dražbe zarubljnih predmetov. Kar ostane po plačilu terjatve s pripadajočimi stroški (tudi stroški izvršbe), se vrne dolžniku.
#23
SOGOVORNIK
0
Mar 04, 2015
Zgodbe rubežnikov: tragedije, drame, kriminalke

Božena Križnik, gospodarstvo
sob, 28.04.2012, 09:00

Človek bi sklepal, da v času poglabljanja gospodarske krize, brezposelnosti in revščine ter čedalje večje plačilne nediscipline tudi število izvršb – to so procesna in materialna dejanja, urejena v zakonu o izvršbi in zavarovanju, ki nevestnega dolžnika prisilijo k izpolnitvi obveznosti – sorazmerno narašča. A statistika tega ne potrjuje. Nenazadnje tudi zato, ker uvedba stečaja in prisilne poravnave (ti pa se množijo) prekine postopek izvršbe. Pospešeno raste tudi obseg osebnih stečajev, tako da se tudi postopki zoper fizične osebe začasno ustavljajo.

V Sloveniji deluje 45 izvršiteljev. To so osebe z javnimi pooblastili, ki neposredno opravljajo dejanja izvršbe ali zavarovanja, kot jih predpisuje pravilnik o opravljanju službe izvršitelja. Poslujejo kot samostojni podjetniki, plačani pa so po pravilniku, ki ga predpiše minister za pravosodje. Presenetljivo je, da je dela premalo za vse in nekateri, zlasti izvršitelji na podeželju, težko preživijo. Zato postaja tekma za posel neusmiljena; slišati je o nelojalni konkurenci, dokazati pa jo je skoraj nemogoče.

Kdo je lahko izvršitelj? Zakonodajalec je pred leti kljub nasprotovanju ceha znižal izobrazbene kriterije za izvršitelje s sedme stopnje pravne smeri na peto stopnjo izobrazbe, opraviti pa je treba izpit za izvršitelja in ga vsaka štiri leta obnoviti. Ista velja za izvršiteljevega namestnika, ne pa tudi za pomočnike. Ti so najpogosteje tarča kritik in zgražanja javnosti. Drži se jih stigma, da opravljajo »umazani« del posla, da so grobi, nasilni in nesramni (kako prikladno: za to delo ni potrebno niti potrdilo o nekaznovanosti!). Spomnimo se lanskih pozivov k uvedbi disciplinskega postopka zoper Marijana Hojsa, izvršitelja z daleč največjim številom spisov in največ zaostanki, ki so ga številni dolžniki obtoževali moralno in pravno spornih prijemov, groženj in izsiljevanja. Očitanega mu niso dokazali, zato ni disciplinsko odgovarjal.

Rubi se lahko praktično vse

O postopkih izvršbe in izvršiteljski praksi smo se pogovarjali dolgoletno predsednico in aktualno podpredsednico zbornice izvršiteljev Tatjano Krivec Tavčar. Postopek določa, da izvršitelja izbere upnik, sodišče pa izda sklep in ga pošlje izvršitelju. Ta mora takoj, ko dobi vse dokumente, opraviti rubež. Rubi lahko nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo, in premično premoženje, medtem ko izvršbo denarnih terjatev (odtegljaj od plače, z osebnega računa) opravi sodišče. O vrsti izvršilnega sredstva odloča upnik. Upniki so pretežno podjetja, med dolžniki pa je največ fizičnih oseb.

Izvršitelj lahko rubi vse premičnine, ki jih najde na stalnem ali začasnem naslovu dolžnika (četudi ga ni zraven ali v resnici ne stanuje tam). Dolžnik mora razkriti tudi seznam svojega premoženja. Rubi se lahko praktično vse, razen nekaj taksativno v zakonu naštetih predmetov. Tudi predmete, ki so stari in težko prodajljivi? Prodati je mogoče vse, če je le cena dovolj nizka, pravi sogovornica. V praksi izvršitelji le redko rubijo nepremičnine. Najpogosteje posegajo po premičninah, ki so lahko unovčljive, denimo umetniške slike, zlatnino, pa tudi tehnične predmete. Nekateri te predmete fizično odnesejo in uskladiščijo v svojih poslovnih prostorih, drugi jih le označijo in do dražbe ali poplačila pustijo pri dolžniku.

Izvršitelj na licu mesta oceni rubljivi predmet, z vsoto pa skuša pokriti dolg s pripadajočimi stroški izvršbe. Vrednost, ki jo zapiše v zapisnik, je izklicna cena za dražbo. Dolžnik lahko prepreči prodajo, če do dražbe poravna dolg. Če ga ne in je prva dražba neuspešna, se na naslednji izklicna cena zniža za 30 odstotkov. Zastaralni rok za poplačilo dolga je 10 let od pravnomočnosti odločbe.

Zgodbe, ki jih piše življenje

Zgodbe izvršiteljev, ki jih piše življenje, bi lahko upodobili kot tragedije, kriminalke, drame. Zabavne epizode so redke. Ko izvršitelj potrka na vrata, ne ve, kaj bo našel za njimi. Denimo skrušenega očeta, ki, nič kriv, plačuje za grehe svojega že zdavnaj odraslega a nikoli dozorelega potomca. Ta morda že dolgo ne živi več doma, odjaviti pa se noče, ker noče prevzeti odgovornosti. Izvršitelj pa mora po črki zakona opraviti rubež na domačem naslovu. Izurjeno oko je že ob vstopu zaznalo, da tu praktično ni kaj vrednega vzeti. Ko gospodarju pojasni postopek in njegove pravice (na sodišču lahko vloži ugovor tretjega in dokaže, da so popisani predmeti njegova in ne dolžnikova last), začne pisati rubežni zapisnik: mikrovalovka – 100 evrov, radijski sprejemnik – 50 evrov; gremo v dnevno: televizija, »Joj, zelo je že stara!« recimo – 50 evrov, sedežna garnitura – 100 evrov; »Imate še kakšno sobo?« »Da, ampak je hčerina.« »Vseeno.«, računalnik – 150 evrov, tiskalnik – 50 evrov, fotoaparat – 50 evrov... Če oče ne vloži ugovora oziroma sin ne plača dolga, bo dražba.

Ena sama velika žalost, popisano skupaj ne pokrije niti polovice dolga, pusti pa grdo brazgotino na duši. Seveda lahko človek v takem stanju vzroji, prekolne krivično državo, tajkune, ki so dolžni milijone, a jim nihče ničesar ne vzame. Lahko se razjoče, se zgrudi vase ali kot ubogljiv otrok posluša dobronamerne napotke: Si bom vse zapisal.

Lani se je na primer avtoprevoznik ustrelil pred rubežniki zaradi neporavnanega dolga za odplačilo avtomobila. Izvršitelj mora imeti trdo kožo. Čedalje pogosteje tudi dober želodec, saj se zgodi, da naleti na popolnoma zapuščeno, zanemarjeno domovanje, kjer v revščini in umazaniji kraljujejo uši in stenice.

NRP – ni rubljivih predmetov

Dogaja se, da se dolžnik na vse načine poskuša izogniti rubežu, poskrije dragocene predmete, ki bi jih bilo mogoče zaseči, preprečuje vstop, ignorira izvršitelja, mu grozi, da ga bo izločil iz postopka. Pri takih je treba prepoznati zvijače in uporabiti drugačno taktiko, odločnost in vztrajnost.

Po izkušnjah izvršiteljev so posebej trpka izkušnja preživninske izvršbe. Običajno, ne pa vedno, so dolžniki moški, in ti se obnašajo, kot da je izterjani denar namenjen ženskam, s katerimi so se iz različnih razlogov razšli, ne pa njihovim nemočnim otrokom. Preživnine so nizke, kljub temu se izmikajo plačevanju, živijo pri drugi ženi, tastu, poskrbijo, da jim ni mogoče ničesar vzeti. Nekateri gredo celo namerno med klošarje. Prijavljeni so na centru za socialno delo in zanje se v zapisnik napiše: NRP – ni rubljivih predmetov.

Tretja kategorija so dolžniki, ki so pripravljeni poravnati dolgove, a (trenutno) nimajo denarja. Nekateri postanejo celo »stalne stranke«, znanci izvršiteljev, kronični neplačniki. V maniri »lepa beseda lepo mesto najde« se vsakič znova dogovorijo z izvršiteljem, da bodo dolg plačali naknadno ali po obrokih. In mnogi plačujejo točno kot ura, seveda z zamudnimi obrestmi, a čez čas spet zabredejo v novo izterjavo. Če do dogovora ne pride, se dolg poplača z iztržkom dražbe zarubljnih predmetov. Kar ostane po plačilu terjatve s pripadajočimi stroški (tudi stroški izvršbe), se vrne dolžniku.
#22
Komentar izbrisal Društvo CZPNN
sandukan
0
Mar 03, 2015
Dimnikarji na leto poberejo v svojih koncesijski rezervatih bruto. 60.000.000 € denaraja a državi bi pa naj prijavili za cirka 10.000.000€ . Tako se je izjasnil eden od velikih kršitelje dimnikarske zakonodaje v oddaji preverjeno na pop tv. Zato bi morale vse inšpekcijske službe in tudi za kriminaliste bi bilo veliko dela- nemudoma narediti revizije pri vseh izvajalcih oziroma lastnikih dimnikarskih podjetjih .Priporočljivo bi bilo preveriti s kakšnimi nepremičninami razpolagajo posamezniki, Saj eden od teh bi naj imel jahto vredno čez dva milijona evrov , da o nepremičninah pokupljenih spol nagovorimo-in bi naj šlo za velike utaje davkov. Zakaj rezervati ker ne plačujejo koncesijskih taks RS
Statistični urad RS
Gospodinjstva. 1. januarja 2011 je bilo v Sloveniji 813.531 zasebnih gospodinjstev
813 531 in povprečno vsako plača 80 € =65.082.480€ brutu dohodka letno na 50
Lastnikov dimnikarskih podjetjih.
Dimnikarju grozi zapor

Simonu Dovrtelu, bivšemu direktorju največjega dimnikarskega podjetja na Gorenjskem, po naših informacijah grozi do pet let zapora.
#20
SOGOVORNIK
0
Mar 03, 2015
Zgodbe rubežnikov: tragedije, drame, kriminalke

Božena Križnik, gospodarstvo
sob, 28.04.2012, 09:00

Človek bi sklepal, da v času poglabljanja gospodarske krize, brezposelnosti in revščine ter čedalje večje plačilne nediscipline tudi število izvršb – to so procesna in materialna dejanja, urejena v zakonu o izvršbi in zavarovanju, ki nevestnega dolžnika prisilijo k izpolnitvi obveznosti – sorazmerno narašča. A statistika tega ne potrjuje. Nenazadnje tudi zato, ker uvedba stečaja in prisilne poravnave (ti pa se množijo) prekine postopek izvršbe. Pospešeno raste tudi obseg osebnih stečajev, tako da se tudi postopki zoper fizične osebe začasno ustavljajo.

V Sloveniji deluje 45 izvršiteljev. To so osebe z javnimi pooblastili, ki neposredno opravljajo dejanja izvršbe ali zavarovanja, kot jih predpisuje pravilnik o opravljanju službe izvršitelja. Poslujejo kot samostojni podjetniki, plačani pa so po pravilniku, ki ga predpiše minister za pravosodje. Presenetljivo je, da je dela premalo za vse in nekateri, zlasti izvršitelji na podeželju, težko preživijo. Zato postaja tekma za posel neusmiljena; slišati je o nelojalni konkurenci, dokazati pa jo je skoraj nemogoče.

Kdo je lahko izvršitelj? Zakonodajalec je pred leti kljub nasprotovanju ceha znižal izobrazbene kriterije za izvršitelje s sedme stopnje pravne smeri na peto stopnjo izobrazbe, opraviti pa je treba izpit za izvršitelja in ga vsaka štiri leta obnoviti. Ista velja za izvršiteljevega namestnika, ne pa tudi za pomočnike. Ti so najpogosteje tarča kritik in zgražanja javnosti. Drži se jih stigma, da opravljajo »umazani« del posla, da so grobi, nasilni in nesramni (kako prikladno: za to delo ni potrebno niti potrdilo o nekaznovanosti!). Spomnimo se lanskih pozivov k uvedbi disciplinskega postopka zoper Marijana Hojsa, izvršitelja z daleč največjim številom spisov in največ zaostanki, ki so ga številni dolžniki obtoževali moralno in pravno spornih prijemov, groženj in izsiljevanja. Očitanega mu niso dokazali, zato ni disciplinsko odgovarjal.

Rubi se lahko praktično vse

O postopkih izvršbe in izvršiteljski praksi smo se pogovarjali dolgoletno predsednico in aktualno podpredsednico zbornice izvršiteljev Tatjano Krivec Tavčar. Postopek določa, da izvršitelja izbere upnik, sodišče pa izda sklep in ga pošlje izvršitelju. Ta mora takoj, ko dobi vse dokumente, opraviti rubež. Rubi lahko nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo, in premično premoženje, medtem ko izvršbo denarnih terjatev (odtegljaj od plače, z osebnega računa) opravi sodišče. O vrsti izvršilnega sredstva odloča upnik. Upniki so pretežno podjetja, med dolžniki pa je največ fizičnih oseb.

Izvršitelj lahko rubi vse premičnine, ki jih najde na stalnem ali začasnem naslovu dolžnika (četudi ga ni zraven ali v resnici ne stanuje tam). Dolžnik mora razkriti tudi seznam svojega premoženja. Rubi se lahko praktično vse, razen nekaj taksativno v zakonu naštetih predmetov. Tudi predmete, ki so stari in težko prodajljivi? Prodati je mogoče vse, če je le cena dovolj nizka, pravi sogovornica. V praksi izvršitelji le redko rubijo nepremičnine. Najpogosteje posegajo po premičninah, ki so lahko unovčljive, denimo umetniške slike, zlatnino, pa tudi tehnične predmete. Nekateri te predmete fizično odnesejo in uskladiščijo v svojih poslovnih prostorih, drugi jih le označijo in do dražbe ali poplačila pustijo pri dolžniku.

Izvršitelj na licu mesta oceni rubljivi predmet, z vsoto pa skuša pokriti dolg s pripadajočimi stroški izvršbe. Vrednost, ki jo zapiše v zapisnik, je izklicna cena za dražbo. Dolžnik lahko prepreči prodajo, če do dražbe poravna dolg. Če ga ne in je prva dražba neuspešna, se na naslednji izklicna cena zniža za 30 odstotkov. Zastaralni rok za poplačilo dolga je 10 let od pravnomočnosti odločbe.

Zgodbe, ki jih piše življenje

Zgodbe izvršiteljev, ki jih piše življenje, bi lahko upodobili kot tragedije, kriminalke, drame. Zabavne epizode so redke. Ko izvršitelj potrka na vrata, ne ve, kaj bo našel za njimi. Denimo skrušenega očeta, ki, nič kriv, plačuje za grehe svojega že zdavnaj odraslega a nikoli dozorelega potomca. Ta morda že dolgo ne živi več doma, odjaviti pa se noče, ker noče prevzeti odgovornosti. Izvršitelj pa mora po črki zakona opraviti rubež na domačem naslovu. Izurjeno oko je že ob vstopu zaznalo, da tu praktično ni kaj vrednega vzeti. Ko gospodarju pojasni postopek in njegove pravice (na sodišču lahko vloži ugovor tretjega in dokaže, da so popisani predmeti njegova in ne dolžnikova last), začne pisati rubežni zapisnik: mikrovalovka – 100 evrov, radijski sprejemnik – 50 evrov; gremo v dnevno: televizija, »Joj, zelo je že stara!« recimo – 50 evrov, sedežna garnitura – 100 evrov; »Imate še kakšno sobo?« »Da, ampak je hčerina.« »Vseeno.«, računalnik – 150 evrov, tiskalnik – 50 evrov, fotoaparat – 50 evrov... Če oče ne vloži ugovora oziroma sin ne plača dolga, bo dražba.

Ena sama velika žalost, popisano skupaj ne pokrije niti polovice dolga, pusti pa grdo brazgotino na duši. Seveda lahko človek v takem stanju vzroji, prekolne krivično državo, tajkune, ki so dolžni milijone, a jim nihče ničesar ne vzame. Lahko se razjoče, se zgrudi vase ali kot ubogljiv otrok posluša dobronamerne napotke: Si bom vse zapisal.

Lani se je na primer avtoprevoznik ustrelil pred rubežniki zaradi neporavnanega dolga za odplačilo avtomobila. Izvršitelj mora imeti trdo kožo. Čedalje pogosteje tudi dober želodec, saj se zgodi, da naleti na popolnoma zapuščeno, zanemarjeno domovanje, kjer v revščini in umazaniji kraljujejo uši in stenice.

NRP – ni rubljivih predmetov

Dogaja se, da se dolžnik na vse načine poskuša izogniti rubežu, poskrije dragocene predmete, ki bi jih bilo mogoče zaseči, preprečuje vstop, ignorira izvršitelja, mu grozi, da ga bo izločil iz postopka. Pri takih je treba prepoznati zvijače in uporabiti drugačno taktiko, odločnost in vztrajnost.

Po izkušnjah izvršiteljev so posebej trpka izkušnja preživninske izvršbe. Običajno, ne pa vedno, so dolžniki moški, in ti se obnašajo, kot da je izterjani denar namenjen ženskam, s katerimi so se iz različnih razlogov razšli, ne pa njihovim nemočnim otrokom. Preživnine so nizke, kljub temu se izmikajo plačevanju, živijo pri drugi ženi, tastu, poskrbijo, da jim ni mogoče ničesar vzeti. Nekateri gredo celo namerno med klošarje. Prijavljeni so na centru za socialno delo in zanje se v zapisnik napiše: NRP – ni rubljivih predmetov.

Tretja kategorija so dolžniki, ki so pripravljeni poravnati dolgove, a (trenutno) nimajo denarja. Nekateri postanejo celo »stalne stranke«, znanci izvršiteljev, kronični neplačniki. V maniri »lepa beseda lepo mesto najde« se vsakič znova dogovorijo z izvršiteljem, da bodo dolg plačali naknadno ali po obrokih. In mnogi plačujejo točno kot ura, seveda z zamudnimi obrestmi, a čez čas spet zabredejo v novo izterjavo. Če do dogovora ne pride, se dolg poplača z iztržkom dražbe zarubljnih predmetov. Kar ostane po plačilu terjatve s pripadajočimi stroški (tudi stroški izvršbe), se vrne dolžniku.
#19
Komentar izbrisal Društvo CZPNN
X woman
0
Mar 02, 2015
Kar ne morem, da se ne oglasim.

Barbara, pa ti se dobesedno hvališ, da delaš za Hojsa. Raje preberi nauke kako se dela, da Hojs ne rubi ali neha rubiti. Če maš kaj v glavi jim ne daš dihati. Glede Sitarja pa nebi, ker moj način niso žalitve ampak jim raje pokažem svojo moč. Verjetno ga je šef Marjan okaral, da se grdo vde pa se je moral malo ustaviti. Raje pokliči upnika in dogovori z njim, Hojsu pa nehaj plačevati za njegove prihode. Upam, da si razumela moj namen.

LP
#17
Silvester
0
Mar 02, 2015
Meni je Hojs vse oilepi in me je v enem dnevi sedemkat klica in mi grozil s policijo sedaj se zdravun v VOJNIKU.....
#16
BOND007
3
Mar 02, 2015
POZNAM POKLICNEGA UBIJALCA JE POCENI IN BREZ DELA NA DOBU BI MU BILO KAR DOBRO
#15
BOND007
1
Mar 02, 2015
SRANJE SLOVENSKO
#14
Barbara
0
Feb 14, 2015
raja,k meni lahko pride kdorkoli.Se ne bojim,ker sem kulturna oseba in se znam vesti,kot je treba.
#13
raja
0
Feb 11, 2015
Barbara Majcen si imela srečo da si naletela na razumevajoča. Ne želi si da pride Sašo Kavčič
#12
slovenka
2
Feb 10, 2015
Ne vaške straže, PRAVNO DRŽAVO,izkoreninit kriminal in korupcijo.

Bogatenje, plačevanje državnih uslužbencev, ki vedo, da milioni so nekje je, ga ne želijo najti in za vso to ignoranco, jih plačujemo davkoplačevalci.

Ves srž problema je že leta , leta in leta v Ljubljani.

Ali nočejo, ali ne znajo...jaz vem, da MORAM 15. plačat dajatve.
Ker , če jih ne bom,1/2 hiše mi je ob davčnem dolgi 0, vzela država, jo prodala špekulantom, tokrat jim maneveskega prostora ne dam.

Pa da ne pozabim, za 3.400 evrov davčnega dolga sem imela hipoteko na 1/2 nepremičnine v višini 160.000 evrov, pa še dodatno na podedovani nepremičnini v višini 119.000 evrov.

In to je to, to je Slovenija!

Da ne navajam obljub Vlade, laganja Ministerstva za pravosodje in finance.

In to bom poslala tako na Vlado, kot na omenjena miniasterstva.
#11
Shizofrenik
0
Feb 10, 2015
Ivan Cankar...HLAPCI....
#10
Eno Rizvič
2
Feb 10, 2015
poznam te osebke ki to ne morejo biti ampak so huje kot živali zato kar naj kar pozvonijo bodo slišali kakšen je zvok zvonca
#9
Eno Rizvič
7
Feb 10, 2015
nekaj si upam napisati HOJS & COMPANY pridite pred moja vrata samo če nimate zaščitnih jopičev in čelad vam ne morem garantirati da boste tudi sami odšli pozdrav od MAGNUM 357 lukna da te srat prime
#8
Pokaži več komentarjev
Društvo  CZPNN
Društvo CZPNN
Objavil/a 2015-01-31 12:25:49 (Jan 31, 2015)
Starejša objava Novejša objava
ZADNJE OBJAVE
KONČNO USTAVNA PRITOŽBA
NEVERJETEN MAFIJSKI OBRAČUN MED SLOVENSKIMI SODNIKI
NEZNOSNA DVOLIČNOST SLOVENSKE POLITIKE KI BREZ DVOMA VODI K PROPADU SLOVENIJE
MALOUMNI SLOVENSKI SODNIKI IN NJIHOV KONEC (1)
KAKO SO ME DEJANSKO IZGNALI IZ SLOVENIJE
Sodni mlini KOT JARA KAČA PETNAJST LET STARA SODNA ZGODBA DOBIVA NOVA IN NOVA POGLAVJA
SODNI MLINI
OKROŽNO SODIŠČE V LJUBLJANI JE SKLENILO (3 del)
OKROŽNO SODIŠČE V LJUBLJANI JE SKLENILO .... (2. del)
OKROŽNO SODIŠE V LJUBLJANI JE SKLENILO (1. DEL)
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
IŠČI PO ARHIVU
November 2019
PTSČPSN
123
45678910
11121314151617
18192021222324
252627282930

Oglasi

pozdravljeni sem gospa teodora andreea, podjetnica nafte, ki ponuja posojila v obsegu [5000 € -1.000.000 €] posameznikom in podjetja v finančnih težavah z obrestno mero 2%. brez jamstva in hipoteke. za razliko od nekaterih podjetij sem specializirana samo za posojila podjetja, osebna posojila, refinancirajte svoje dejavnost, posojilo za nepremičnine, kar pomeni, da svojim strankam izkažem spoštovanje, vljudnost in storitev, ki si jih zaslužijo. kot posojilodajalec pooblaščen in odobren, s skoraj desetletjem izkušenj. po intervjuju z enim od mojih finančnih svetovalcev smo se odločili, da bomo dali posojila za pomoč posameznikom, ki moj e-naslov: teodoraandreea4@gmail.com

Kategorija: Avtomobilizem

Cena: 25000 €

        pozdravljeni sem poseben belgijski državljan, mednarodne finance v banki izkoristim vaš e-poštni naslov, da vas obvestim, da odobrim posojila fizičnim osebam z obrestno mero 2% v obdobju po vaši izbiri. od 5.000 € do 9000.000 € se vračilo začne 2 meseca po nakazilo na vaš bančni račun se izvede z mesečnim plačilom. če želite, se obrnite na mene po e-pošti za več informacij. moj e-naslov: teodoraandreea4@gmail.com najlepša hvala .

Kategorija: Avtomobilizem

Cena: 65000 €

    zlasti sem francoz in finančni direktor upravljanja nepremičnin, gospodarski akter. med posamezniki dajem posojila po nizkih obrestnih merah. ste bančna prepoved, za poplačilo starega dolga potrebujete denar, banka vam je prepovedana in nimate naklonjenosti bank, ali bolje, da imate projekt in potrebujete financiranje, slab kredit ali potrebujete denar za plačilo računov, sredstva za naložbe v podjetja. če potrebujete posojilo, se obrnite na mene, če želite izvedeti več o mojih pogojih. zapuščam vas   moj e-naslov: teodoraandreea4@gmail.com   p.s: naslednikom le posojam, da mi jih povrnejo. opomba: ni resno in šaljivci se vzdržijo

Kategorija: Avtomobilizem

Cena: 500000 €

posamezni francoski, švicarski, belgijski, kanadski, za finančne težave, ki ste jih končno imeli, ste potrebovali denarna posojila med posamezniki izstopite iz zastoja, ki ga banke izzovejo, tako da zavrnete datoteke za izdajo kreditnih vlog. posameznik vam lahko dam posojilo potrebnega zneska in z zelo dostopnimi pogoji, ki vam bo olajšalo življenje. tu so področja, na katerih vam lahko pomagam: * finančni * hipotekarno posojilo * naložbeno posojilo * konsolidacijski dolg * kreditna linija moj e-naslov: teodoraandreea4@gmail.com

Kategorija: Avtomobilizem

Cena: 20000 €

      pozdravljeni iščete posojilo za oživitev svojih dejavnosti ali za realizacijo projekta ali za nakup stanovanja, a žal banka vas postavi pod pogojem, da me ne morete skrbeti, jaz sem zasebnik posojila, ki segajo od 5.000 € do 2.500.000 € vsem ljudem, ki lahko spoštujejo drugje, obrestna mera znaša 2% na leto. denar potrebujete iz drugih razlogov; ne oklevajte, da me kontaktirate za več informacij. moj e-naslov: teodoraandreea4@gmail.com

Kategorija: Avtomobilizem

Cena: 16000 €

bi radi imeli rjuhe v takih barvah, ki se ujemajo s prevlekami za odeje in vzglavnike? kupite jih lahko pri https://minu.si/collections/rjuhe. še lažje pa je, če pri njih naročite kar celotno posteljnino. preverite njihovo ponudbo.  

Kategorija: Spanje

Cena: Pokličite za ceno

če vas zanima, kje lahko prespite v okolici bohinjskega jezera, je najbolje, da preberete ta članek: camping bohinj - https://www.altitude-activities.com/all-you-need-to-know-about-camping-bohinj.  

Kategorija: Počitnice

Cena: Pokličite za ceno

iphone, running ios 13. earpods with lightning connector. lightning to usb cable. 5w usb power adapter. documentation.   contact name: henry gustavo email: h.gustavo@outlook.com gmail: henrygustavo209@gmail.com skype: enquiry-musicalstore whatsapp: +1(825) 994-3253    

Kategorija: IP telefoni

Cena: 1000 €

potrebujete novo odejo za vašo posteljo? na minu: https://minu.si/collections/odeje so vam na voljo različne prešite odeje, rjuhe in moderne posteljnine. preverite njihovo ponudbo še danes.  

Kategorija: Spanje

Cena: Pokličite za ceno

6582.) matematičnestrture ii

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

3845.) hrepenenje ostane

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

5645.) kravica katra

Kategorija: Računalništvo in internet

Cena: 14.99 €

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj