Naslov članka: Delo, SP, PB29, Požar na Krasu. Referendum o drugem tiru, povabilo k razumu

Poslano v objavo na  Delo

Poslano medijem v objavo dne:  9. avgust 2017 
Avtor prispevka:          Dr. Jurij Bertoncelj

Tip pripombe:
Neposredno nasprotno mnenje

Datum objave na Cenzura.si:  19. avgust 2017 ob 21.07 uri

Slovenske železnice 7. avgusta letos, sporočajo: ob železniški progi od vasi Črnotiče do naselja Zanigrad je na dolžini štirih kilometrov izbruhnil velik požar, ki še ni pod nadzorom…, gašenje ovira burja, železniški promet je trenutno prekinjen, vladajo idealni pogoji, da iskre zanetijo požar...

Kaj to pomeni? Požar na Krasu predstavlja poziv k razumu. In kaj je bolj prepričljivo kot je narava sama, še bolj pa ognjeni zublji, ki se ne ozirajo na politiko, njihovo zakulisje in vse mogoče interese, saj se, če so izpolnjeni pogoji, vse ob progi in okoli nje, pa še naprej levo in desno, spremeni v požar nepredvidljivih razsežnosti. Hvala bogu, da še ni pogorelih hiš niti mrtvih. Zaenkrat se je vse srečno končalo.

Kaj pa v prihodnje? Ali je res potrebna še večja gmotna škoda, morda celo nekaj mrtvih, da se zgane človekov razum z ugotovitvijo, nobena škoda, še posebej pa nobeno življenje ni vredno take šlamparije in lumparije kot se na področju problematike drugega tira dogaja sedaj pri nas v Sloveniji. Sicer pa ta požar, ki je nastal zaradi iskrenja zavornega sistema, predstavlja zadnji ultimat človeku, da po desetletjih zgolj spremljanja in potem stalnega gašenja - z leti se je zgodilo že preko petsto požarov - končno poišče rešitev, ki bi najbolje ustrezala varovanju okolja, življenju ljudi ob progi, zraven pa še sledi razvoju sodobne logistike.

Če pustimo ob strani avtorstvo take zasnove, ker je predvsem pomembna vsebina, je predlog profesorja dr. Jožeta Duhovnika, da bi najbolj zahteven del proge spravil v štiri kilometre dolg tunel, brez vsakega dvoma fantastičen in celo optimalen predlog, ki predstavlja odlično tehnično rešitev, pa še najcenejši predlog, ki bi bil izvedljiv v največ štirih letih...

Ja, pa kaj hočemo več, če ne omenjam domačega znanja, delovnih mest in kar nacionalnega ponosa, ker kaj takega zmoremo tudi sami!

Prihodnost pripada drznim in odločnim, tak mora biti danes vsak, ki hoče preživeti!

Dr. Julij Bertoncelj

vir slike: reporter