Naslov članka: Novinar Dela je neveden, zato mu ne more biti jasno, da je v predorih še večja požarna nevarnost

Poslano v objavo na  Delo

Poslano medijem v objavo dne:  6. avgust 2017 
Avtor prispevka:

Andrej Čufer uni. dipl. inž. arhitekt MBA  

Tip pripombe:
Neposredno nasprotno mnenje

Datum objave na Cenzura.si:  08. avgust 2017 ob 13.19 uri

Spoštovani urednik prosim, da po zakonu o informiranju objavite ta zapis, da ne bojo vaši bralci spet zavedeni s strani vašega dopisnika z obale g. Borisa Šuligoja. 
http://www.delo.si/mnenja/kolumne/brodet-s-skarpeno-se-par-ur-pa-smo-kuhani.html

»Ob edinem tiru od Divače proti Kopru je spet zagorelo. Eden od piarovskih mojstrov se je pod krinko nevedneža na spletu vprašal: »Mar bomo z drugim tirom imeli še dvakrat več požarov?« Mojster, kaj? Kot da še nikoli ni slišal, kako je speljan drugi tir: v kakih 20 kilometrov dolgih predorih. In zdaj naj nam pojasni, kako lahko iskre v predorih zakurijo gozd. Oziroma koliko gozdov raste v predorih? Ob vseh lažeh o drugem tiru torej zdaj še pravljica o gorečih gozdovih v predorskih ceveh.«

"Pečena Škarpena v predoru"
Obrazložitev požarne nevarnosti, ki je ne razume ne g. Leben niti g. Šuligoj. 
Najprej kot je projektiran sedaj drugi tir je samo enotiren ves promet v Koper se bo še naprej odvijal po strem tiru. Če se poveča promet 2x bo na klancu dol 2x več vlakov in 2x večja požarna nevarnost.
Ali povedano drugače, tudi, če bi bil denar za dvotirni drugi tir se bo vsaj še 8-16 let vijugalo in zaviralo po strem tiru v Koper. Ker pa je vaš novinar raje »Škarpena« bodeča in strupena riba ali drugače povedano sarkastičen in neveden se ne zaveda, da je v predoru še večja požarna nevarnost. Za tako nevednost si je g. Leben prislužil v parlamentu moje retorično vprašanje »A si Idiot ali kaj?« 



Ker namreč vsi normalni ljudje ne bi trdili, da v predorih ni požarne nevarnosti. Vsaj ne po požaru v odmevnem požaru v predoru Kaprun.
Namreč v predorih »drugega tira« s 17 promili naklona in 27 kilometri dolžine je potrebno zavirati z zavorami, ker nimamo izmeničnega napajanja in lokomotiva ne prispeva, ki zaviranju. Ker sta v spodnjem delu dva ovinka z minimalnim radiem se bo tudi tam zelo iskrilo in odpadle bojo zavorne čeljusti, ki se odbijejo zelo lahko od stene predora na vagone s lahko vnetljivim tovorom. Lahko vnetljiv tovor pa so na primer novi avtomobili namenjeni za izvoz. Da o namernem požigu ali terorizmu niti ne govorimo. Predori so ko zagori zelo podobni rotacijski peči za cement z mnogo previsoko temperaturo za pečenje Škarpene.

Če g. Šuligoj ni nikoli slišal za katastrofalne požare v predorih tudi železniških še ne pomeni, da so predori požarno popolnoma varni.

Naj naštejem samo večje požare v železniških predorih in metroju:

1903 Francija, Couronnes metro, † 84 žrtev

1971 Jugoslavija, Vranduk predor, dizel potniški vlak † 33 žrtev

1972 Japonska, Hokuriku potniški vlak, 714 poškodovanih, † 30 žrtev

1979 ZDA, San Francisko metro, električna napaka, 58 poškodovanih, † 1 žrtev

1984 Anglija, Summit požar vlaka cistern

1987 Anglija, King Cross postaja metroja, Ogorek na tekočih stopnicah, † 31 žrtev

1990 ZDA, New York metro, 200 poškodovanih, † 2 žrtev

1991 Rusija, Moskva metro, električna napaka, 10+ poškodovanih, † 7 žrtev

1995 Azerbajdžan, Baku Metro, 270 poškodovanih, † 289 žrtev

1996 Anglija-Francija, Eurotunelu

1999 Francija-Italija, Mt.Blanc, 1800 °C razvita temperatura, 52 ur je trajal požar, 3 leta obnova, 481.000.000 € stroški obnove, † 41 žrtev

1999 Avstrija, Turski predor, 3 leta obnova, 32.000.000 € stroški obnove, † 12 žertev

2000 Avstrija, Kaprun, smučarska vlak na vrvi, trajno zaprt, † 155 žertev

2001 ZDA, Baltimore CSX tovorni vlak

2001 Švica, St. Gothard, † 11 žrtev

2003 Južna Koreja, Daegu metro, † 192 žrtev

2008 Anglija-Francija, Eurotunelu



Glej priponke Požar ki je trajal kar nekaj dni in k sreči je bil iz opeke, ki je vzdržala velike temperature. Nemoč gasilcev in posredovanja.

Glede nedavne aktualnosti uničevanja letalske bombe na Štajerskem pa še pripomba na poročanje v
g. Šuligoj zagovornik razstreljevanja letalske bombe v Piranskem zalivu, ki bi sprožilo udarni val in posledično stampedo - paniko v ribji farmi Fonda, ob tem pa v tujini že vrsto let uporabljajo z uničevanje ostankov vojen visokotlačni curek vode z dodatkom abrazivih zrnc in režejo nevarne ostanke kot maslo z varne razdalje. 


Od osrednjega častnika Delo bi pričakoval več strokovne podkovanosti in vsaj novinarske radovednosti, da se »neuki« novinar dodatno informira in opozori tudi na drugačne metode in bolj varne rešitve ne pa da je smo vladno trobilo. Minerji, ki dobesedno vsak dan žrtvujejo življenje bi si končno zaslužili moderno napravo za rezanje, ki bi jo lahko uporabljali tako na terenu kot na poligonu za ne eksplozijsko varno uničenje, ki je tudi ekološko bolj primerno.

Mislim, da je potrebno postaviti nova merila za poročanje vašega novinarja z obale  in ne samo vladna sporočila podkrepljena s ciničnim sarkazmom in brez kančka strokovnosti in širšega pogleda zgolj belo rdeči svet je premalo, ker obstaja več rešitev in cen reševanja iztega skupnega problema, ki se mu reče »drugi tir«.

Andrej Čufer uni. dipl. inž. arhitekt MBA  

vir slike: požar pod Mont Blancom, firevu.com