Ljubljana – Ker MOL od prodaje hostla Celica kljub javnim pozivom ne odstopa, je KUD Sestava na vlado in njene ministre naslovila odprto pismo, naj po hitrem postopku zaščiti vrhunsko slovensko in evropsko kulturo dediščino ter prepreči zlorabo in uničenje te kulturne, turistične in poslovne vrednote.

Pismo so poleg Janka Rožiča, vodje programa v hostlu Celica, podpisali tudi drugi ustvarjalci, ki so »proti prodaji in uničenju Celice«. Z njim so opozorili, da bi bil nedopusten škandal in cinizem brez primere, če bi tako reprezentančno vrednoto slovenske kulkture in turizma izgubili prav na pragu Evropskega leta kulturne dediščine leta 2018. Še sploh, ker je v preobrazbi zapora v hostel sodelovalo kar 80 domačih in tujih umetnikov, ki so vzpostavili vizijo in umetniški koncept. Poleg tega so zaradi javnega delovanja Celici in Ljubljani podarili številna izjemno pomebna umetniška dela in na ta način so urejene tudi avtorske pravice. Tudi sama Celica je bila »poklonjena«, zato po mnenju Sestave pripada mestu. In da si ne moremo privoščiti, da bi bila to še ena od 800 izgubljenih enot kulturne dediščine (vseh vpisanih je sicer 30.000), kolikor smo jih izgubili od leta 2012 do danes.

Svetniška pobuda 

Kulturnike iz KUD Sestava pa je izjemno neprijetno presenetila tudi pobuda samostojnega mestnega svetnika Denisa Strikovića, da bi upravljanje hostla Celica in kulturno dogajanje v njem prevzel mladinski center Mladi zmaji. Svetnik, ki je bil ob izvolitvi član stranke Združena levica, kasneje pa je iz nje izstopil in je formalno samostojni svetnik (glede na svoje razprave in glasovanje pa je zelo blizu Jankovićevi listi LZJ), je za tako potezo pripravil zelo »zanimivo« obrazložitev. Trdi, da se je občini kot lastnici hostla s tem, ko je Študentska organizacija Univerze v Ljubljani prodala ustanoviteljske pravice zavoda Šouhostel in ko konec leta poteče najemna pogodba s tem zasebnim subjektom, ponudila priložnost, da prevzame njegovo upravljanje in da »dejavnosti v tem objektu nadgradi z mladinskim centrom in kulturnim prostorom«. Zadnji bi bil prvenstveno namenjen kulturnemu in umetniškemu ustvarjanju mladih in promociji njihovega dela. In dodal, da območje Metelkove »potrebuje mladinski center, ki bo ponudil prostor in organizirano kakovostno preživljanje prostega časa za mlade in mlade goste našega mesta«. 

Meni, da tudi mladinske organizacije potrebujejo mladinski hostel, ki jim bo omogočil uspešno izvajanje mednarodnih projektov v Ljubljani. Pri tem navaja, da imajo številne slovenske občine mladinske centre in hostle pod eno streho, v Ljubljani pa da imamo uspešen javni zavod Mladi zmaji, ki je takšno zgodbo o uspehu »sposoben speljati tudi v glavnem mestu Slovenije«. Ta bi, pravi Striković, prinesla tudi del samofinanciranja delovanja Mladih zmajev. 

več v povezavi na delo.si