Operacija zdravega telesa

Objavil/a Časopis Večer, dne 2016-06-13 ob 00:00:00
Dr. Silvija Borovnik je redna profesorica za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. S svojimi zapisi v medijih skupaj z mnogimi akademiki, pisatelji, profesorji svari pred načrtovanim odpovedovanjem slovenščini in poangleženjem na slovenskih univerzah, ki ga bo omogočal, če bo sprejet, novi zakon o visokem šolstvu.

Društvo pisateljev je pozvalo ministrico za visoko šolstvo dr. Majo Makovec Brenčič k odstopu zaradi odpovedovanja slovenščini na univerzi. V javni razpravi se kažejo ostra nasprotovanja manipulativno spremenjeni dikciji prejšnjega 8. člena, v katerem piše, da lahko profesorji na slovenskih javnih univerzah predavajo v tujem jeziku, če je v predavalnicah "prisotno večje število tujih študentov", pri čemer to število ni definirano. Kaj vas najbolj skrbi?

"Ne gre samo za nedefinirano ‘večje število tujih študentov‘, temveč tudi za na novo uzakonjeno možnost izvajanja celotnih študijskih programov v tujem jeziku, pri čemer je mišljena angleščina. Reakcija Društva pisateljev je bila absolutno na mestu in dovolj ostra, kajti v resnici je načrtovana ‘operacija zdravega telesa‘, se pravi zločin nad jezikom, ki je povezan s slovensko kulturo, z nacionalno identiteto. Jezikovna vprašanja niso tako enostavna, da bi opuščanje slovenščine kot jezika poučevanja na slovenskih javnih univerzah lahko vzeli kot nedolžno igrico menjave jezika, saj je jezik bistveno več kot samo sporočilno sredstvo. Na univerzah se jezik ne samo uporablja, ampak tudi tvori. In če jezika ne bomo več uporabljali, se ne bo več razvijal, ne bomo več razvijali znanstvene, strokovne terminologije, poznalo pa se bo tudi pri pogovornem jeziku. Če pa bomo s tem začeli na univerzah, se bo še kdo spomnil, da bi bilo dobro narediti podobno tudi na gimnazijah pa v osnovnih šolah, vrtcih.
Cela vrsta ljudi se je oglasila, ki imajo tehtne pomisleke. Peticijo je po mojih včerajšnjih podatkih podpisalo že 6000 ljudi. Nihče jih ni k temu silil, ampak Slovenci se zavedajo, kaj pomeni slovenščina dvema milijonoma ljudem. Strašno me moti, da nam univerzitetna oblast in ministrica mečejo pesek v oči. Odkrito bi morali povedati, da njihova prizadevanja za tujejezična predavanja služijo zgolj finančnemu interesu. In da bodo zato žrtvovali slovenščino."

Potrebujemo jasen zakon, ne pa varovalk

Resne pripombe je navedla tudi Filozofska fakulteta v Ljubljani in jih podprla s stališčem senata. Vladna služba za slovenski jezik pri ministrstvu za kulturo se je odzvala, SAZU je že leta 2013 izdal publikacijo o rabi slovenščine na univerzah, mnogi ugledni posamezniki so se javno oglasili, ministrica in univerzitetna vodstva pa vse to spreglejujejo.
"Ne bomo se naveličali ponavljati, da ta novela zakona o visokem šolstvu krši ustavo, zakon o rabi slovenščine in da zganjajo nasilje nad vsemi nami, ki smo na univerzi v službi in mislimo drugače. Ugledni ljudje so izjavili, da se s tem ne strinjajo, pisali smo tudi mnenja v javni razpravi. Ta mnenja so pravočasno prišla na ministrstvo za visoko šolstvo in nobeno ni bilo upoštevano. Enostavno se čutimo posiljene. Gre pa zgolj za komercializacijo, ne za internacionalizacijo visokega šolstva."

Zakon je vlada že poslala v državni zbor.

"Vlada je zakon poslala direktno v državni zbor in ministra za kulturo so vprašali pred kratkim v nekem intervjuju, kako je glasoval, glede na to, da je njegova služba za jezik izrazila negativno mnenje o zakonu. Minister Peršak se je izmikal v slogu - zakon je slab, a imamo še neke varovalke. Mislim pa, da bi moral biti zakon tako jasen, da nobenih varovalk ne bi potrebovali. Tak, kot je zdaj, omogoča manipulacije. Nič ne pomaga, če minister reče, saj vemo, da je zakon slab, zato se bomo trudili, da bo praksa drugačna. To je podobno, kot če bi rekli - imamo slab kazenski zakonik, ampak apeliramo na vse kriminalce, tatove in druge lopove, da naj ravnajo moralno in etično. Te moralne in etične drže ne bo. Zakone imamo zato, da so jasni. Gre za to, da je slovenščina v tej državi uradni jezik, je tudi eden od uradnih jezikov Evropske unije, in da imajo študentje tukaj pravico do predavanj v materinščini. Pa tudi dolžnost - ko začne nekdo študirati na univerzi, začne spoznavati določeno strokovno in znanstveno terminologijo in se je pričenja učiti. Če bo namesto slovenske študiral angleško terminologijo, to pomeni, da določenega znanja ne bo imel. Absurdna se mi zdi praksa na nekaterih fakultetah, v Mariboru menda na medicini, kjer imajo npr. nekaj študentov iz republik bivše Jugoslavije, pa profesorji takoj začnejo predavati v angleščini. Ti študenti pa prihajajo k nam na dodiplomski študij, kar pomeni, da bodo tukaj ostali šest, sedem let! Ti študentje bi se morali naučiti slovensko, tako kot se mora slovenski študent naučiti nemško, če želi študirati v Avstriji ali Nemčiji. Pred začetkom študija ali v teku enega oz. dveh semestrov mora opraviti izpit iz državnega jezika. Nihče mu ne nudi že v prvem letniku študija v angleščini. Zakaj pa, neumno bi bilo, saj vsaka znanost poteka najprej v nacionalnem jeziku, potem jo prevajajo. To, kar se dogaja pri nas, je popolnoma sprevrženo pojmovanje internacionalizacije. Tuji študentje prihajajo k nam tudi zato, da spoznajo državo, našo kulturo. Če bi želeli študirati v angleščini, bi šli drugam, verjetno v Anglijo.‘‘

Jezik je mišica: če ga ne uporabljamo, odmre

Vam, ki ste šli v javnost, vam rektor Svetlik in ministrica očitata, da ne zaupate v moč slovenskega jezika. Kako odgovarjate na ta očitek?
"To je čista neumnost. Prav obratno: verjamemo v moč slovenskega jezika, verjamemo, da je sposoben izražati prav vse. A z jezikom je tako kot z nogami in rokami. Če jih ne uporabljamo, mišice odmrejo. Ravno tega pa nočemo. Tem evrskim globalizatorjem bi radi dopovedali, da jezika ne smejo prodati. Pisatelj Florjan Lipuš je zapisal, da je slovenščina praznično oblačilo naroda. In če se v ta jezik ne bodo več ogrinjali tisti, ki so nadarjeni in globljih miselnih spoznanj sposobni, bo žal izumrl. Moj očitek ministrici pa je, da je nenačitana. Če bi poznala slovenske pisatelje, tako klasike kot sodobne, bi bolj premislila, za kaj se zavzema. Drago Jančar je v esejih npr. zapisal, da smo Slovenci svoj jezik v zgodovini čuvali tako skrbno kot Judje svojo toro. Zato se je tudi ohranil. Taka je naša kulturna zgodovina. Prva slovenska univerza, ljubljanska, pa je bila ustanovljena prav z namenom, da bi imeli Slovenci tudi svojo znanost in predavanja v slovenščini."

Tisti kulturniki, ki živijo na izpostavljenih robovih slovenstva, vidijo dlje, so občutljivejši za jezik? Zahteve za prevajanje v slovenščino pa vzbujajo pogosto podcenjevanje ...

"Jezna sem, da dnevno dobivamo vabila v angleščini na razne seminarje, delavnice, usposabljanja, ki jih prirejajo inštitucije, financirane iz slovenskega davkoplačevalskega denarja, npr. naša ministrstva. Brezsramno tudi zapišejo, da prevajanja v slovenščino ne bo oziroma da bo zagotovljeno, če se bo izkazalo za potrebno. Torej tisti, ki v lastni državi zahteva prevajanje iz angleščine v slovenščino, izpade kot bebec, ne pa kot nekdo, ki se zaveda, da je angleščina v Sloveniji gostja in da bi se preprosto spodobilo prevajati. Izpade kot bedak, ki v 21. stoletju ne razume angleško. Toda gre za pravila obnašanja! Gre za to, da je iz tujega jezika v državni jezik, v jezik države gostiteljice obvezno treba prevajati. Ker se tako spodobi."

Zlata teleta tujine

Očitki, ki vam jih naslavljajo borci za internacionalizacijo, so najpogosteje, da ste nacionalisti, domačijci. Kako se branite?
"Absolutno ne želim, da bi se ustvaril vtis, da smo tisti, ki se zavzemamo za rabo slovenščine v javnem življenju in na univerzah, nacionalisti ali konservativci. Sem zelo odprta do vseh kultur in jezikov, vendar želim, da tudi drugi spoštujejo moj jezik in kulturo. Sem domoljubna in tega me ni sram. Priporočam vsem v branje knjigi Aleša Debeljaka Evropa brez Evropejcev ali Lanski sneg, ki govorita tudi o problemih tranzicije, kamor sodi med drugim malomaren odnos do jezika in to, da je jezik postal tržno blago. Debeljak je pisal o pojavih slovenskega provincializma, ki se kaže v tem, da se priklanjamo vsaki ideji, ki prihaja z Zahoda, da poklekamo ‘pred zlatimi teleti tujine‘. Trenutno je to angleščina, kdo ve, kaj bo jutri."

V državnem svetu pripravljajo 28. junija posvet o učnem jeziku v visokem šolstvu z vsemi akterji.

"Apeliram na poslance, da zakona o visokem šolstvu s tako sporno novelo, s problematičnim členom o rabi slovenščine na univerzah, ne sprejmejo. Želim, da bi se naši glasovi slišali in da nas ne bi več pitali s puhlicami o tem, kako da ni nič narobe. Ker je hudo narobe in zato smo se tudi izpostavili. Posledice sprejetja tega zakona bodo dolgoročne, ne bo se poznalo čez eno, dve leti, čez pet ali deset let pa se bo. Ko bomo tega duha izpustili iz steklenice, ga ne bo več mogoče stlačiti nazaj. Vidim, kako je bilo v Nemčiji. Nemci so številčen narod z močnim jezikom in gospodarstvom, pa se oglašajo zoper prevladujočo rabo angleščine na univerzah in v znanosti. Prirejajo simpozije na to temo in citirajo Firenško resolucijo o rabi jezika, ki so jo pri nas čisto zamolčali.‘‘

Angleški lev in slovenska antilopa

Kaj določa Firenška resolucija o rabi jezika pri univerzitetnem poučevanju in raziskovanju?
"Resolucija svari pred prevladujočo rabo angleščine. Izrecno zapiše, da je treba znanosti razvijati v nacionalnih jezikih, ki vsebujejo pomemben kulturnozgodovinski kod in tradicijo, ki pa se bo izgubila, če bomo vsi govorili, predavali, objavljali v angleščini. To bo osiromašenje evropske kulturne in jezikovne raznolikosti ...
Ko je bila ta resolucija objavljena, sem jo poslala tedanji prorektorici za znanstveno dejavnost mariborske univerze, ker je že tedaj strastno zagovarjala predavanja v angleščini. Zahtevala sem tudi, da angleške dopise prevajajo v slovenščino. Pa mi je odgovorila, da je to evropski trend in da je v naravi žal tudi tako, da lev požre antilopo. Torej naj angleški lev požre slovensko antilopo? Če se bo pustila. Je hitra, pametna in gibčna.‘‘

Tudi angleščino zlorabljajo s slabim znanjem ...

"Pri nas si ljudje domišljajo, da znajo angleško, a to je pogovorna raba. Če pa želimo predavati na univerzi, uporabljamo ne le drugačen jezik, temveč moramo biti za to tudi habilitirani. To pomeni, da moramo izkazati svojo znanstveno odličnost, jo dokazovati z bibliografijo, z referencami v domačem in mednarodnem prostoru. Za jezik predavanj, za angleščino pa naj to ne bi bilo potrebno? Ne potrebujemo nobenih spričeval? Če bi univerze želele narediti red in nekaj dobrega, bi morale vsem tujim študentom, ki prihajajo v Slovenijo, ponuditi obvezen in brezplačen tečaj slovenščine, ne pa predavanj v nekakšni evroangleščini. Obenem pa ne bi bilo odveč, če bi bila slovenščina kot strokovni jezik prisotna kot obvezni predmet na vseh fakultetah.”

Kako pa univerzitetniki večinsko komentirajo novi zakon? V Mariboru se zdi, da je ta čas več javne skrbi?

"Pri sprejemanju novele zakona o visokem šolstvu je bil zelo kratek rok za javno razpravo in imela sem občutek, da si predlagatelji ne želijo pripomb. Beremo pa, da je novelo zakona podprla slovenska rektorska konferenca. Mene osebno bi zanimalo mnenje mariborskega rektorja. Imeli pa smo vročo debato na to temo z bivšim rektorjem Reboljem, ki je bil kot tehnik naklonjen temu, da vse čim prej poangležimo. Njega sem že prosvetljevala, npr. da bi moral imeti kot rektor slovenske javne univerze življenjepis na spletu objavljen najprej v slovenščini in šele nato v angleščini, imel je namreč le angleškega."

Ali naši univerzitetni profesorji znajo dovolj dobro jezik? Odlično angleščino jih govori zelo malo.

"Marsikdo zna dokaj dobro angleško, ampak kadar predavajo, govorijo kljub temu v samookleščenem jeziku in vsega, kar bi lahko izrazili v materinščini, ne morejo povedati. Paziti morajo na to, kako bodo kaj povedali, namesto kaj bodo povedali. V svoji več kot 30-letni karieri na univerzi sem v Sloveniji razen anglistov redko slišala koga, ki bi predaval v zares odlični angleščini oz. tako suvereno, kot to lahko počne v materinščini."
Slovenija

Večer - Operacija zdravega telesa

Dr. Silvija Borovnik, literarna zgodovinarka s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, meni, da je opuščanje slovenščine kot jezika poučevanja na javnih univerzah zločin nad jezikom

profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
0
Ni komentarjev
Časopis Večer
Časopis Večer
Objavil/a 2016-06-13 00:00:00 (Jun 13, 2016)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
(FOTO) V Kijevu napeto: Po več uri tekme rezultat izenačen
(FOTO) Streljanje v okolici Vurberka: Umrl naj bi 30-letnik, ena oseba še huje poškodovana
Izginil je 40-letni Miran Preloga iz Slovenj Gradca, ste ga videli?
(FOTO) Zvezdniki na finalu Lige prvakov: Med njimi tudi Slovenec
(FOTO) Tekma žerjavistov: Zgolj z eno roko "nosijo" tone
Družinska pustolovščina na Kopah
Kijev: Evakuacija podzemnih postaj zaradi lažnega preplaha z bombo
(FOTO) Streljanje v Vurberku, po neuradnih podatkih umrl sin izterjevalca dolgov
(FOTO) 100 metrov dolga in 230 kilogramov težka rolada za dobrodelnost
Maribor: Trčenje štirih vozil, ena oseba huje poškodovana
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
IŠČI PO ARHIVU
Maj 2018
PTSČPSN
123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
28293031

Oglasi

omega 3 maščobne kisline skrbijo za bolj zdravo srce in naše ožilje. vse izdelke, ki vsebujejo omega 3 pa lahko dobite pri ponudniku hiša zdravja!

Kategorija: Prehranska dopolnila

Cena: 1 €

aloe vera, ki jo lahko dobite pri podjetju hiša zdravja, vam nudi različne vrste zaščite za vašo kožo. izdelki aloe vere so primerni tudi za občutljivo kožo.

Kategorija: Lekarna

Cena: 1 €

7576.) krvni delež

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

vas zanima kaj prinaša nov zakon gdpr? če bi želeli izvedeti kako bo to vplivalo na vaše poslovanje, vas vabimo, da se prijavite na gdpr seminar.

Kategorija: Tečaji in delavnice

Cena: Pokličite za ceno

3611.) ščebetv vojni

Kategorija: Mladinska literatura

Cena: 8.99 €

0195.) julij cezar

Kategorija: Mladinska literatura

Cena: 9.99 €

1030.) komedijant hermelin

Kategorija: Šolska literatura

Cena: 9.99 €

180.) dnevnik partizana ii, iii  cena je za kos

Kategorija: Družboslovje

Cena: 9.99 €

5955.) brassoo breme

Kategorija: Duhovnost in osebna rast

Cena: 9.99 €

potrebujete najem tiskalnika, pa ne veste kje ga dobiti? brez skrbi, obiščite podjetje anderwald, kjer si lahko najamete tiskalnik proizvajalca kyocera.

Kategorija: Storitve

Cena: 1 €

barvni laserski multifunkcijski tiskalnik priznanega proizvajalca kyocera. obiščite spletno stran podjetja anderwald in si poglejte ponudbo tiskalnikov!

Kategorija: Storitve

Cena: 499 €

fotokoprini stroj je naprava, ki jo potrebujejo fizične osebe in tudi podjetja. če bi radi imeli kvalitetno kopirno napravo, potem obiščite spletno stran podjetja anderwald, ki vam nudi kopirne stroje proizvajalcev konica minolta in kyocera.

Kategorija: Storitve

Cena: 1 €

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj