V slovenski javnosti že nekaj časa v duhu titoistične mitologije razvijajo mit o Menini planini, o spopadu, v katerem naj bi partizanske enote razbile 14. SS divizijo Galicija. Melnyk v zgodovini divizije korektno povzema slovensko partizansko literaturo. Slovenski pisci, zlasti Franc Sever – Franta, pa ne navajajo nobene resne raziskave o diviziji. Ker potem ne bi bil mogoč mit, da so bile to fanatične nemške zveri, ki so jih ukrotili partizanski nadljudje.

Spopad na Menini planini sicer v strokovni literaturi nima večje teže. Tone Kregar ga komaj omeni, Tomaž Teropšič v svojem pregledu bojev na Štajerskem niti ne.

Po partizanski mitologiji naj bi na Menini planini od 13. do 15. marca 1945 padlo kar okoli 90 sovražnikov, ranjenih naj bi jih bilo 100. Vendar je bilo na nemški strani žrtev vsaj desetkrat manj. Melnyk zapiše, da so bile lastne izgube divizije v teh spopadih minimalne (»appear to be minimal«).

Torej je bil Frantin silni boj manjša praska, v kateri so partizani uspešno pobegnili.

Celoten članek Jože Dežman: Franta, ki beži, si želi, da bi bežali drugi lahko preberete na spletnem portalu Časnik.