L. G. Lisjak, PlanetSiol: Zakaj ste si ogledali mariborski posnetek?
Spletni Časnik

Četrtek, 4. December 2014 ob 23:48

Povejmo stvari, kot so: demokracija je težavna stvar. Dolga leta je veljala za žaljivko. Ko jo je oče modernega konservatizma Edmund Burke konec 18. stoletja razglasil za “najbolj nesramno vseh oblik vladanja”, ni govoril le v svojem imenu, niti nemara v imenu “nazadnjakov”: izrazil je prevladujoče mnenje evropskega razsvetljenstva.

Demokracija je vladavina ljudstva. Torej vladavina množice. Torej vladavina povprečja. Torej vladavina vsega, kar spada k pretežno bednemu življenju povprečnega človeka: prostaštva, zavisti, svetohlinstva, neobčutljivosti, neukosti, grobosti. Sistem, kjer v vsakem trenutku obstaja nevarnost, da bo hinavski konformizem množic prevladal nad zapletenimi nenapisanimi pravili spodobnosti, ki varujejo avtonomijo osebnega življenja posameznikov ter vzdržujejo dostojnost javnega diskurza.

“Ljudstvo je preveč neuko, da bi se lahko umno odločalo”

Liberalci, ki so bili tradicionalno zelo občutljivi tako do varovanja zasebnosti kot do kultiviranosti javne sfere – ah, dobri stari časi –, so bili še sto let po Burku skeptični do demokracije. Tudi pri nas, torej v rajni Avstriji. Tavčarjeva kritika klerikalizma je bila v enaki meri polemika proti mračnjaštvu kot proti demagogiji. Ljudstvo je preveč neuko, da bi se lahko umno odločalo. Podlega strastem in s tem postaja žrtev dežurnih demagogov. Danes so to farji, jutri, kdo ve – socialisti. Zgodba o težavnosti “slovenskega narodnega značaja” izvira iz tistih časov.

Zanimivo je, da so enake hibe – konformizem, praznoverje, prostaški egalitarizem – pri svojih ljudstvih odkrivali liberalci po vsej Evropi. In povsod iskali posebne zgodovinske razloge, zakaj “smo taki, kot smo”. Odgovori so bili različni, podobno poljubni, nauk pa praviloma isti: ljudstvu ne gre zaupati.

En vodja, eno kraljestvo

Ko so evropske množice začele vstopati v javno življenje, so s svojimi manirami liberalce in konservativce le še utrdile v tem prepričanju. Njihovo mnenje so prevzeli številni socialisti, ki so verjeli, da je treba ljudstvo strumno disciplinirati pod vodstvom avantgardne partije. Podobno so trdili fašisti in drugi zagovorniki “trde roke”.

Toda vsi drugi sistemi so še slabši

Dve svetovni vojni in kak ducat revolucij je bilo potrebnih, da se je na stari celini uveljavila Churchillova misel, da je demokracija najslabši sistem – z izjemo vseh drugih.

K temu je pripomoglo spoznanje, ki ga je prvi razdelal Alexis de Tocqueville, francoski liberalec, ki je v prvi polovici 19. stoletja opisal delovanje demokracije v ZDA. Tocqueville je kot kultiviran aristokrat izhajal iz dvomov o demokraciji, a je kljub temu iz Amerike prinesel sporočilo: demokracija deluje. Še več: deluje dobro.

Čeprav je javna debata, ki se odvija na ameriških trgih in v necenzuriranem bulvarskem časopisju, bolj groba in sploščena kot v aristokratskih salonih in uglajenih meščanskih kavarnah starega sveta, so Američani na splošno bolj informirani, svobodoljubni in odporni proti skrajnosti.

Kako ne zdrseti v vladavino drhali

Demokracija namreč ljudi uči odgovorne svobode. Iz podložnikov ustvarja državljane, ti pa imajo pravico, ki je bila v klasičnih republikah domena ozke elite: pravico, da so dejavni in odgovorni člani svoje skupnosti. Najboljši sistem je ravno zato, ker se morajo v njem najširši sloji prebivalstva truditi, da vzdržujejo vrline, nujne za odgovorno svobodo, saj jim v nasprotnem primeru grozi zdrs v vladavino drhali.

Demokracija je torej najboljši sistem natanko zato, ker lahko postane najslabši; ker zahteva neprestano čuječnost do nevarnosti, ki jih rojeva njena lastna logika.

Med mehanizmi, ki preprečujejo, da bi se “najboljši sistem” sprevrgel v najslabšega, je svoboda govora.

Svoboda govora je gnoj

Povejmo stvari, kot so: svoboda govora je gnoj. Tako kot je gnoj nujen za rast kulturnih rastlin, je svoboda govora nujna za plemenitenje odgovorne svobode. V njej sami ni nič privlačnega ali plemenitega. Tako kot gnoj zaudarja in iz nje se hranijo najodvratnejši paraziti.

Večina stvari, ki kroži v necenzurirani javni sferi, so v najboljšem primeru neumnosti. V najslabšem pa obrekovanja, manipulacije, diskreditacije.

Od medijev ste pričakovali ali celo zahtevali, da služijo vašim voajerskim nagonom

V zadnjih tednih smo v Sloveniji lahko ta gnoj opazovali v vsej njegovi smrdljivosti in odurnosti. Govorim o mariborski šolski aferi.

Nepremišljeni pobalin, ki je posnetek objavil na spletu, si je naložil velikansko moralno breme, od katerega si bo, če je v njem količkaj spodobnosti, težko opomogel. Toda nič manj kot on ste za smrt mariborskega ravnatelja odgovorni vsi tisti, ki ste si posnetek ogledali, ga komentirali, se lahkotno smejali ali zgražali ob njem, pričakovali ali od medijev celo zahtevali, da služijo vašim voajerskim nagonom, in si sploh vzeli pravico, da ravnate kot moralni razsodnik v zadevi, okoliščine katere so vam bile – in so vam še vedno – skoraj povsem neznane.

Če ste kristjani in vas je dejanje vznemirilo kot škandal – kar nečistovanje na javnem mestu, kot so šolski prostori, nedvomno je –, bi se morali spomniti na besede iz Matejevega evangelija: “Če tvoj brat greši, pojdi in ga posvári na štiri oči.” Na štiri oči je metafora, ki lahko v sodobni družbi pomeni marsikaj: nebrzdanega javnega zgražanja gotovo ne.

Če niste kristjani, se vprašajte, od kod vam pravica, da ste dejanje, ki je po posvetnih kriterijih kvečjemu manjši prekršek (seksa na javnem mestu – kar učilnica nedvomno je – zakon ne dovoljuje), obravnavali kot dogodek nacionalnega pomena, ki kliče k vašemu modrovanju.

beri naprej >>>>

Zadnje objave

Wed, 14. Sep 2022 at 07:08

17132 ogledov

Prenos kraljičinega pogreba, če bo na nacionalni TVS, naj komentira kompetentna oseba
Če bo prenos pogreba v živo tudi prihodnji ponedeljek, bi iskreno želel od vodstva RTVS, da za komentiranje izbere najbolj kompetentne komentatorje, ki vejo, kaj je kultura, kaj slovesnost trenutka, kaj žalost ob slovesu od ljubljene osebe, in ki bodo to znali tudi primerno – zadržano, le kadar je treba in s potrebno pieteto – komentirati. The post Prenos kraljičinega pogreba, če bo na nacionalni TVS, naj komentira kompetentna oseba appeared first on Časnik.

Tue, 13. Sep 2022 at 07:00

17086 ogledov

Tina Maze je spodbudila preobrazbo tudi v ekipnih športnih panogah
Priti, zgoditi se mora voditelj, ki svoje fante vodi skozi vse faze preizkušenj. Od začetnega trpljenja na treningih do odpovedovanja družinam, zopet treningi, ki skozi tedne postajajo zahtevnejši. Vsakdo, ki se je vsaj malo bolj zares ukvarjal z športom, ve, kaj hočem povedati. The post Tina Maze je spodbudila preobrazbo tudi v ekipnih športnih panogah appeared first on Časnik.

Mon, 12. Sep 2022 at 06:26

17147 ogledov

Če napake sprejmemo kot priložnost za učenje in rast, ne bolijo več
In napake ostanejo samo napake, priložnost za učenje in rast. Ko jih sprejmemo kot take, so priložnost za rast, ne bolijo več. In si lahko oprostimo, se lahko sprejmemo. Posledično napak ne opazimo več; nismo napaka niti ni napaka drugi. Smo izjemnost, ker se lahko učimo, odpustimo, zrastemo in gremo naprej. The post Če napake sprejmemo kot priložnost za učenje in rast, ne bolijo več appeared first on Časnik.

Sun, 11. Sep 2022 at 07:29

16519 ogledov

Peš romanje ni navaden izlet, a se ga splača opraviti
Resnično se zahvaljujem vsem, ki ste bili z menoj na poti. Zahvaljujem se vsem, ki ste bili z menoj prek socialnih omrežij, tudi vaše molitve in spodbude so nas gnale naprej. Zahvaljujem se tudi tistim, za katere vem, da bi se udeležili romanja, pa je zdravje načelo telo – tudi vi ste bili z nami. The post Peš romanje ni navaden izlet, a se ga splača opraviti appeared first on Časnik.

Sun, 11. Sep 2022 at 07:08

16481 ogledov

Teden vzgoje 2022: Skupnost, ki se posluša
Za oblikovanje skupnosti je najprej pomembno, da smo pripravljeni poslušati drugega in stopiti z njim v dialog. Vemo, kako težko otroci počakajo, da nekdo v skupini konča svojo misel, saj bi radi takoj povedali svoj pogled. The post Teden vzgoje 2022: Skupnost, ki se posluša appeared first on Časnik.

Sat, 10. Sep 2022 at 10:13

16419 ogledov

Spomini na obiska kraljice Elizabete II. in princa Charlesa v Sloveniji
Kar nekaj Slovencev je, ki imajo še danes več kot odlične spomine tako na sedanjega kralja Karla III. kot na njegovo pravkar umrlo mamo, kraljico Elizabeto II. Naj počiva v miru! The post Spomini na obiska kraljice Elizabete II. in princa Charlesa v Sloveniji appeared first on Časnik.

Prijatelji

Bojan  AhlinRoža Karan (Astrologinja)Branko GaberAleš ČerinMatija Gabrovšek

NAJBOLJ OBISKANO

L. G. Lisjak, PlanetSiol: Zakaj ste si ogledali mariborski posnetek?