Stres je pojem iz psihologije in biologije, beseda je bila prvič uvedena leta 1930. Nanaša se na posledice nezmožnosti organizma - človeškega ali živalskega - da se pravilno odzove na čustvene ali fizične grožnje, bodisi dejanske ali zamišljene.

-

Stres je fiziološki, psihološki in vedenjski odziv posameznika na vsako spremembo, ki se ji moramo prilagoditi. Stres je lahko, POZITIVEN če doživljamo spremembe kot izziv. Škodljiv in zdravju nevaren in NEGATIVEN je takrat, ko imamo občutek, da zahteve okolja presegajo naše zmožnosti. Kadar se znajdemo v potencialno nevarni situaciji, naše telo reagira tako, da se pripravi na odziv v obliki borbe ali bega kot pri naših prednikih ali živalih.

Ker pa danes človek ne more bežati ali se boriti kot v preteklosti, je mobilizacija organizma lahko v škodo. Še posebno, če je obdobje stresa daljše in se telo ne uspe povrniti v prejšnje stanje.

VPLIV STRESA NA NAŠE TELO

PRIMARNI VPLIVI

Takojšen in nujen odgovor na resno grožnjo:

• Koža – postane bleda, ker se kri preusmerja v vitalne organe
• Žleze znojnice – začnejo hladiti površino  in pregrevati mišice
• Mišice – postanejo napete, pripravljene za »akcijo«
• Pljuča – dihalne poti se razširijo, dihanje postane močnejše, da zagotovi več kisika, ki je potreben za povečano oskrbo s krvjo
• Srce – začne razbijati in pošiljati kri po telesu ter tako dobavljati energijo in hormone  
• Kri – se zgosti, da bi lahko prenesla več kisika, se borila proti infekcijam ter  ustavljala krvavitve
• Jetra – glikogen se pretvori v krvni sladkor in tako zagotovi energijo
• Prebava – kri je preusmerjena drugam, usta postanejo suha,  s tem se prepreči dodatno obremenjevanje želodca s tekočino
• Mehur, rektum – se relaksirata  in sprostita odvečne snovi

SEKUNDARNI VPLIVI

Stalen odgovor na  dolgotrajen stres:

• Kri – manjša oskrba s krvjo lahko privede do razvoja infekcij; kri je gostejša
• Srce – razbijanje srca in visok krvni pritisk lahko vodita do možganske kapi in srčnega infarkta; zaradi gostejše krvi srce težje deluje
• Mišice – stalna napetost povzroča bolečine
• Pljuča – hiperoksigenacija krvi lahko vodi do omedlevic in motenj srčnega ritma
• Prebava – zaprtje lahko povzroči želodčne težave, posebno če se je v naglici, povečana kislost lahko prispeva k nastanku čira 
• Jetra – razgrajujejo se lastne maščobe in beljakovine, da se zagotovi dodatna energija
• Holesterol – visok holesterol v krvi lahko povzroči otrdelost arterij

KAKO NAS TELO OPOZORI, DA SMO POD STRESOM ?

Človek je trpežno bitje, prilagodljivo, od nekdaj se je boril za svoj prostor in je tudi preživel. Toda ko je vsega preveč in nam škodi, je treba nekaj ukreniti. Potrebno je poskrbeti zase. Z veliko začetnico ZASE. Seveda današnje življenje zahteva od človeka veliko več kot v pradavnini, ko je bilo pomembno le, da si preživel v divjini  in se ubranil raznih zveri. Takrat je bila reakcija »boj ali beg« kot odgovor na stresno situacijo pozitivna.

-

Toda danes vsak dan doživljamo pritiske, take ali drugačne, z vseh strani.  Živimo takšno stresno življenje, dokler nekje ne poči in nas strezni, da je potrebno ukrepati.

Premagovanje stresa je širok pojem, saj smo ljudje zelo različni . Enak stres deluje na vsakega od nas drugače. Nekaj moramo storiti, ampak zavedati se moramo, da sprememba ne nastane čez noč. Tudi stres je deloval dolgo, da nas je »dotolkel«. Kar je dobro zame in mi pomaga, ni nujno, da bo dobro tudi za vas. Vsak mora najti način, da se sprosti, umiri um. Lahko bi rekli: kolikor ljudi, toliko načinov.

-

Strokovnjaki so si edini, da so za preprečevanje stresa, odpravljanje njegovih posledic in spremembo v odzivu na stresno situacijo zelo pomembne telesna aktivnost in tehnike sproščanja, kot so vsem poznani joga, meditacija, avtogeni trening in drugo. Lahko poskusite tudi nekaj novejšega, in sicer VITA LIFE vSystem (wellness in terapija za telo, um, dušo in čutila).

Več  informacija na www.vilazdravja.com

Branka Švajger, dr. med.