Članek
Boštjan M. Turk: Stane Dolanc in udbine strukture po Milanu Kučanu živijo naprej
Objavljeno Dec 30, 2015

Pričujoči članek je bil objavljen v neodvisnem hrvaškem tedniku Novo sedam dnevno - Na njegovega lastnika so zaradi objav dosjejev udbe dva tedna nazaj na zagrebški črpalki streljali - Po čudežu je preživel - Zanimivo bi bilo vprašati Milana Kučana, kaj njegovo udbovsko okolje ve povedati o tem atentatu.

Članek razkriva povezavo Milana Kučana s Stanetom Dolancem (Dolanc - množični organizator pobojev protikomunističnih disidentov v Zahodni Evropi (sedemdeseta in osemdeseta leta 20. stoletja) je pripeljal Kučana na oblast. Za to priča Zdenko Roter, eden glavnih Kučanovih sodelavcev in najtrdnejši steber Udbe v tranziciji. 

Tu se odpirajo vsi temni prostori Kučanovega nelegitimnega delovanja: ogenj, ki se je vnel ob njegovi knjigi, jih je le nekoliko osvetlil. 

Takšne gorečnosti želimo še naprej. 

ZAPRTI ARHIVI, ZAPRTA DEMOKRACIJA

Stéphane Courtois, pobudnik Črne knjige komunizma je v zadnji številki ene najbolj renomiranih revij za področje polpretekle zgodovine Communisme 2015 (Vendémiaire, Paris – ustanovila jo je Ani Kriegel, vanjo pa je med drugimi pisal François Furet) kot primarno nalogo pri vračanju v civilizacijo izpostavil delo na arhivih. To je ključni mehanizem, ki omogoča vrnitev države iz stanja totalitarne uzurpacije v normalo. Šele tedaj lahko družba deluje kot taka, iz sebe same in ne po volji visokih botrov v političnem aparatu:  »« (Stéphane Courtois, uvodnik v Communisme, Pariz, 2015, str. 24).

Nosilci totalitarne oblasti v nekdanji SFRJ so ob razpadu države poskrbeli za ideološko in identitetno transformacijo. Kot nekdaj v času revolucije so spet postali avantgarda, to je postavili so se na vodilna mesta v novi ureditvi: novi lastniki podjetij, korporacij, medijev  - in političnih strank niso hoteli nič slišati o svoji preteklosti. Njihova podoba je bila spet zloščena, kot v najtrših svinčenih časih. Namesto, da bi nove sile nad starimi izvedle lustracijo, utemeljeno na dejanskem položaju nosilcev totalitarne oblasti pred letom 1990, se je zgodilo obratno: najbolj zveneča primera te metamorfoze sta prvi predsednik RS, nekdanji generalni sekretar CK ZKS, Milan Kučan in prvi predsednik vlade RH, Josip Manolić.

Beri dalje...