Članek
Slovenec Luka Debevec Mayer, že trikrat najboljši operni pevec Argentine
Objavljeno Jul 29, 2015

»Tukaj res zvoni,« je nad slovenskimi zvonovi navdušen operni pevec Luka Debevec Mayer. Zanj so nekaj posebnega, saj nikjer na svetu ne zvonijo s tako pevnostjo: »Privabijo te, kot bi nekdo rekel, pridi in tudi tukaj poskusi zapeti.« Prav to na svoji zadnji koncertni turneji po vsej Sloveniji počne basbaritonist Luka Debevec Mayer. Zaradi prizadevnosti v iskanju lepote in resničnosti v svojem petju se je uvrstil med najboljše svetovne operne pevce. Ugledna priznanja je prejel tako v Italiji, ki slovi kot domovina opere, kot v Argentini s svetovno znano operno hišo Colon. Argentinsko združenje glasbenih kritikov mu je že trikrat doslej, v sezoni 2004, nato 2009 in 2014 podelilo nagrado za najboljšega pevca Argentine.

Izsek iz intervjuja:

Tudi vaša starša sta prišla v Argentino, tako kot mnogi, med njimi vaša učiteljica Marija Petelin, kot begunca. Manj znano je, da je bil vaš oče v skupini dvanajstih, ki jim je uspelo herojsko pobegniti iz taborišča Teharje. Kako je ta usodni dogodek s srečnim koncem zaznamoval njegovo življenje, kako ste o tem razmišljali v vaši družini? Ste otroci v njem videli heroja?

Ne, ker se nikakor ni kazal kot heroj. Iz taborišča je preprosto pobegnil zato, ker si je želel živeti. In vedno je rekel, »želeti si živeti, to ne pomeni biti heroj, željo po življenju ima vsak človek«. Zaradi vsega tega velikega trpljenja, hvala Bogu, kaj takšnega nisem doživel, se je oče prečiščeval že s pripovedjo, razmišljanjem o tem dogodku, ni pa s tem nikoli oteževal našega življenja. Veliko je bral, od zgodovine, teologije, psihologije, filozofije, vso to humanistično zanimanje za življenje je bilo v njem bistveno prisotno. Nekako je presegel svojo lastno zgodbo, o tem, kako jo je doživljal, je govoril do zadnjega trenutka življenja, v njem so bila vsa ta razmišljanja, kaj pomeni, kadar nekoga duhovno in telesno onemogočaš. Kljub temu v njem ni bilo sovraštva ne žalosti, pa tudi ne malodušnosti. Na žalost ga nisem videl zadnja dva meseca pred smrtjo, saj sem bil v Sloveniji, sem pa imel ravno na zadnji dan njegovega življenja koncert v njegovi rodni vasi. To so takšna naključja.

Kako pogosto ob uspešnih nastopih pomislite na očeta, na njegove mladostne želje, ki jih ni mogel uresničiti zaradi življenjske zgodbe?

Beri dalje...