Objavljeno May 10, 2014
LORELEI - Henrich Heine
Ne vem, kaj me žalost ne mine,
ki uči mi srce;
a pravljica iz davnine
iz misli več mi ne gre.
Hladno je že in mrači se
in tiho teče Ren;
v večerni zarji blešči se...
kamnitni gorski greben.
Na njem sedi lepotica,
dragulji se v zarji iskre;
vsa v zlatu je kakor kraljica,
in češe si zlate lase.
Z glavnikom jih češe bleščečim,
iz grla ji pesem drhti
z napevom tako mamečim,
da ledeni ti kri.
Čolnarja v čolnu prevzame
otožnost s strašno močjo;
le v goro strmeti jame,
čeri mu ne vidi oko.
Verjetno na dno potegnilo
čolnarja je s čolnom tedaj;
to s pesmijo svojo milo
storila je Lorelei.
Prevodi Mileta Klopčiča
Ne vem, kaj me žalost ne mine,
ki uči mi srce;
a pravljica iz davnine
iz misli več mi ne gre.
Hladno je že in mrači se
in tiho teče Ren;
v večerni zarji blešči se...
kamnitni gorski greben.
Na njem sedi lepotica,
dragulji se v zarji iskre;
vsa v zlatu je kakor kraljica,
in češe si zlate lase.
Z glavnikom jih češe bleščečim,
iz grla ji pesem drhti
z napevom tako mamečim,
da ledeni ti kri.
Čolnarja v čolnu prevzame
otožnost s strašno močjo;
le v goro strmeti jame,
čeri mu ne vidi oko.
Verjetno na dno potegnilo
čolnarja je s čolnom tedaj;
to s pesmijo svojo milo
storila je Lorelei.
Prevodi Mileta Klopčiča
May 10, 2014