Pred časom smo lahko prebrali kolumno uglednega avtorja o zaostanku Slovenije v gospodarskem razvoju in prehitevanju s strani nekaterih nekdanjih vzhodnih držav. Za podkrepitev teze avtor navede nekaj statističnih podatkov in sicer, da naj bi Estonija v zadnjih 20 letih svoj BDP povečala kar za 570 odstotkov, Češka na primer za 240 odstotkov, Slovenija pa le za 129 odstotkov. Da je bil padec našega domačega proizvoda v času krize kar nekaj višji kot v primerljivih državah, seveda ni nobenega dvoma in vsesplošni konsenz je tudi v ugotovitvi, da je to posledica predvsem neustrezne ekonomske politike v širšem smislu. Ne glede na to poenotenje, pa je pri navajanju številk vseeno potrebno uporabiti točne in primerljive podatke. Omenjeni podatki so namreč nominalne stopnje rasti BDP, ki seveda ne odražajo dejanskih razlik med državami in so v tem pogledu zavajajoče. Zato v nadaljevanju nekaj konkretnih statističnih podatkov o gibanju bruto domačega proizvode Slovenije v primerjavi z nekaterimi drugimi državami (vir je Eurostat in OECD). Torej samo prikaz gibanj, brez namena kakih poglobljenih komentarjev.

Bruto domači proizvod kot celotna ustvarjena dodana vrednost v posamezni državi seveda ne odraža vseh vidikov blaginje prebivalstva ter kvalitete in obsega gospodarskega razvoja, vseeno pa je najpogosteje uporabljen podatek za primerjavo uspešnosti držav in njihove gospodarske rasti. Pri tem se seveda navajajo realne stopnje rasti BDP, torej brez učinka rasti cen v posamezni državi in na spodnjem grafikonu je prikazana realna rast BDP v zadnjih dvajsetih letih za nekaj izbranih držav. Tudi izbira izhodiščnega leta lahko pokaže pomembno drugačne rezultate, a uporabil sem obdobje dvajsetih let, kot avtor omenjenega članka. Upoštevano je torej celotno obdobje, ko so obravnavane države pričele samostojni gospodarski razvoj v novih razmerah, po preteku »začetniških težav«.

Nedvomno je bil padec BDP po izbruhu krize v letu 2008 v Sloveniji med največjimi, vseeno pa je za celovitejšo oceno gospodarskega razvoja smiselno pogledati nekoliko daljše obdobje. Med izbranimi državami najbolj izstopa Estonija z izjemno rastjo pred nastopom krize, a tudi z največjim padcem, ki ga enako kot Slovenija do danes še ni nadomestila. Skupno višjo rast sta imeli npr. tudi Slovaška in Poljska, slednja kot edina država, ki krize praktično ni čutila. Vseeno pa je pri tem zanimiva primerjava s Slovaško, kjer so prav tako utrpeli padec v BDP, a samo v obsegu »presežne« rasti v letih pred krizo in dolgoročno imajo pravzaprav podobno rast kot Poljska brez posledic krize. Tudi Češko je kriza manj prizadela kot Slovenijo, vendar je njihova dvajsetletna rast nižja od naše za sedem odstotnih točk in sicer zaradi zastoja, ki so ga imeli okoli leta 2000. Za primerjavo dodajam še gospodarsko rast v Avstriji, ki je bila med naštetimi državami seveda najnižja (so se pa že vrnili na predkrizno raven).

Značilno je namreč, da imajo države z nižjim nivojem BDP na prebivalca, torej z nižjo razvitostjo in nižjim izhodiščem, na dolgi rok praviloma višjo gospodarsko rast. Kljub odklonom in občasnim zastojem se manj razvite države postopno približujejo povprečju oz. razvitejšim. Te razlike se vidijo iz naslednjega grafikona, kjer je prikazano gibanje realnega BDP na prebivalca, vendar tokrat v evrih (po enotnih cenah iz leta 2014).