Na začetku bloga tedensko objavljam razne slike z mojih kolesarskih poti ter krajšim opisom poti. Pri tem je pogosto poudarek na slikah, na doživetjih, manj na samem opisu poti ali navodilom za kolesarjenje.
OSOJSKO JEZERO
V deževnih dneh je kolesarjenje med obarvanim drevje svojevrsten užitek. Zrak je sicer že precej hladen in večina kolesarjev je kolo že »konzervirala« za naslednjo sezono. A ob lepem vremenu je vožnja lahko vseeno prijetna, seveda ob ustrezni opremi in oblačilih. Zgornji posnetek bi bil pravzaprav lahko od koderkoli, a narejen je bil v hribih nad Osojskim jezerom, pod Osojščico (Gerlitzen). Gozdne ceste nas pripeljejo dokaj visoko in za razliko od Karavank, tukaj kolesarjenje celo ni prepovedano (večina gozdnih cest na severni strani Karavank ima namreč prepoved kolesarjenja, ker so gozdovi privatni – k sreči, pri nas tega, vsaj za zdaj, še ni). Med potjo se nam potem sem ter tja odpre pogled tudi na Osojsko jezero.
IZVIR NADIŽE
Nadiža nekateri uvrščajo med najlepše slovenske reke, čeprav naredil po naši državi le nekaj kilometrov nato pa mimo Robiča odteče v Italijo kot Natisone. Večina jo seveda pozna po tolmunih okoli Napoleonovega mosta, le redko kdo pa obišče njen izvir, pravzaprav kar dva, Beli in Črni Potok. Kolesarjenje lahko pričnemo v Breginju v smer vasi Platišče na italijanski strani in po kakih treh kilometrih zavijemo na makadamsko pot na desno, kamor nas usmeri celo kolesarska tabla »izvir Nadiže«. Ob kar zahtevnem vzponu boste prečkali tudi nekaj potokov, ki se vsi zlijejo v eno reko, Nadižo. Nasploh je celoten teren zelo slikovit kot kažejo zgornje slike, na koncu tudi še en ostanek iz prve svetovne vojne.
Ves čas je treba slediti tabli BREZJE in ko je prevozne poti konec, vas čaka še kake pol ure pešpoti, ko je potrebno kolo vleči za roge, dokler zopet ne pridete na pot že na italijanski strani. In potem ta pot (na desno) pripelje v vas Brezje oz. Montemaggiore po italijansko z lepimi razgledi na okoliško hribovje. Od tam je bližja pot nazaj na izhodišče čez vas Platišče, lahko pa malo naokoli do vasi Subit in nazaj v Breginj preko Prosnida. Celotna daljša pot je seveda kar zahtevna, preko 50 km in 1.300 višinske razlike.
POKLJUKA
Kolesarjenje in gobarjenje ne gre ravno skupaj, a nič ni narobe če si ob kakem kolesarskem izletu vzamete čas tudi za kako uro sprehoda po gozdu. Na Gorenjskem je Pokljuka vsekakor področje, ki ga obišče največ gobarjev. Lahko naredite kak lep krog po sami Pokljuki. Na primer od Šport hotela proti Goreljku, nato pa zavijete desno proti planinam Podjelje, Konjski planini, Zajamniki in mimo Uskovnice na Rudno polje in nazaj. Ker so ceste deloma makadamske, je seveda potrebno gorsko kolo, pot pa vas vodi skozi terene z gobami. Lahko pa se seveda odločite za kako daljšo in zahtevnejšo pot iz doline. Na primer iz Bleda do Mrzlega Studenca in nato nazaj v dolino zopet mimo Šport hotela do Bohinjske Bistrice in nazaj na Bled.
ČEDADSKO HRIBOVJE
Hribovje od Čedada do slovenske meje z Matajurjem in Kolovratom je vsekakor zanimivo področje za kolesarjenje. Celotno področje je pokrito z majhnimi raztresenimi vasicami, ki jih povezujejo ozke, praviloma asfaltirane ceste. Je pa področje tudi zahtevno saj katerokoli pot uberete, boste v dveh, treh urah morali premagati vsaj tisoč metrov višinske razlike. Ena takih zanimivih krožnih poti se začne v Savogni (do tja se lahko pripeljete čez Livek in Čeplečišče na italijanski strani) od koder je strm vzpon do vasi Matajur (Montemaggioro). Na začetku vasi zavijete na ozko cesto takoj levo in ta vas vodi na isti nadomorski višini na drugo stran pogorja Matajur (na predzadnji sliki je v ozadju), ko se začne spuščati vse do naslednje vasi Jerebi. Tam pa lahko nadaljujete ves čas po ozkih poteh značilnih za to območje (zadnja slika) nad in med okoliškimi vasicami nazaj na izhodišče. Pri tem se predvsem sprašujem od česa so nekdaj ljudje živeli, saj ni ne kmetijstva, ne gozdarstva, samo vasice postavljene sredi goščave, kot kažeta prvi sliki.
KARAVNŠKI TUNEL
Oct 26, 2015