bernarda biber https://publishwall.si/bernarda.biber Zapisi iz strani sl-si MESTO, KI GA DNEVNO OBIŠČE VEČ VERNIKOV KOT RIM, JERUZALEM ALI MEKO bernarda biber V zgodnjem jutru, še v temi, je vlak ustavil v Tirupathiju. Železniška postaja je bila polna ljudi. Ležali so na tleh, zaviti v rjuhe. Sedeli na neudobnih stolih. Prostor ob steni so zasedli sadhuji. Nepopisna gneča. Povsod plakati z opozorili vernikom, da naj pazijo na prtljago, da naj ne zaupajo samozvanim vodičem, da naj ne…

Mladci so polnili mobilne telefone. Nekatere ženske so že snele kvačkane nočne čepice, tako priljubljene na indijskem jugu, in česale dolge, goste lase. Moški so krtačili zobe. Eni s ščetko, drugi zgolj s prstom, na katerega so izstisnili nekaj zobne paste. Nisem opazila, da bi si prej umili roke. Vmes otroci, polni energije in prav nič jokavi zaradi zgodnjega vstajanja in neudobne noči.


				nočni vlak proti Tirupathiju

Babnica, ki je pobirala rupije za obisk stranišča, me je mrko premerila od pet do glave in mi z roko pokazala proti delu, namenjenemu moškim. Ob petih zjutraj nisem za šale, tako da sem samo jezno zabevskala, ker sem kljub kratkim lasem in širokim oblačilom še vedno povsem pr

]]>
https://publishwall.si/bernarda.biber/post/114810/mesto-ki-ga-dnevno-obisce-vec-vernikov-kot-rim-jeruzalem-ali-meko 114810@PublishWall Tirumala Tirupathi Andra Pradeš Indija Višnu templji Sat, 03 Jan 2015 18:01:40 +0000
LEP DAN ZA SMRT bernarda biber »Ko bom umrl, draga, 
si želim, da bi bil tak dan,
kot je bil tisti, 
ko si odšla.
Nedolžen in sončen,
iskren in vesel.
Ne maram poslavljanj.
Preveč jih je bilo.
Kaj naj bi rekel vsem tistim,
od katerih jemal bom slovo?
Ti si prešla,
zaplavala v mavrico.
Postala zvezda. Utrip in spomin.
V srcu te nosim, najdražja,
in obžalujem,
v dneh in nočeh,
da nisem ti rekel, nikoli povedal, 
kaj mi pomeniš, 
in si lažem,
da rad bi odšel, kot si ti. »

Banda Aceh 

24.12.2004 
Tisto nedeljo je sonce vstalo kot po navadi. Nekaj belih oblačkov se je preganjalo po nebeški modrini, kar tako, za šalo. Biserni valovi so božali dolgo peščeno plažo, ki je kljub zgodnjemu jutru gostila družine in osamljene sprehajalce. Ribiči so pospravljali ulov. V bližnjih hišah so si gospodinje dale opraviti v kuhinjah in nekaj brkljale. Otroci so se igrali, nekateri še krmežljavi, spanec se še ni povsem poslovil. Nikomur se ni mudilo. Še besede so bile nežne in mirne in misli ukročene.
Bil je lep dan. Preveč lep za smrt.*

November 2016
Stala sem

]]>
https://publishwall.si/bernarda.biber/post/312137/lep-dan-za-smrt 312137@PublishWall potopis Sumatra Banda Aceh po cunamiju Thu, 10 Aug 2017 15:24:48 +0000
Dvě piva, prosím! bernarda biber K branju priporočam kozarec vam najljubšega piva in pesem Janeza Bončine –Benča »Ob šanku«.

Slabe volje so bili nebeški vremenarji tiste dni, ko se je april počasi spoznaval z majem. Prav nič nežni niso bili njuni dotiki, ko je Veliki traven poskušal s toplino in zlatenjem sončnih žarkov objeti sivega in godrnjavega, po imenu manjšega bratranca , a se ta ni dal in je postregel z vsem, kar je premogla njegova otroško razdražena domišljija, da so naju v enem samem, precej napornem dnevu, presenetile mokre snežinke, ki so jih, vedno ob najmanj primernem trenutku, zamenjali vedra dežja, veter in para starih hlaponov. Nase sva navlekla vse dolge rokave, kar jih je premogel nahrbtnik, tokrat precej bolj prazen, kot po navadi, le za nekaj dni sva se odpravila pohajkovat, premraženi prsti so se oklepali dežnikov. Kutna gora je bila tisti petek, kljub dežju in mrazu, pa zato na srečo redkim turistom, videti navdušujoče nedostopna, veličastno zamaknjena v neke druge, že davno minule čase, ko je b

]]>
https://publishwall.si/bernarda.biber/post/300404/dv%C4-piva-prosim 300404@PublishWall Češka Bohemia pivo potopis Sat, 17 Jun 2017 06:42:30 +0000
ROCK N'ROLL bernarda biber
Hyderabad je tako zelo indijski. Hiše zložene ob cestah, kot škatle v velikem (prevelikem) skladišču. Skoraj nove, bleščeče, gizdalinske, z ramo ob rami s trpežnimi, pomečkanimi, z mastnimi madeži popacanimi sosedami. In med njimi staroselke, borijo se za svoj prostorček, lezejo skozi razpoke, pretepene, brez barv in oblik, z nekaj nadstropji in škrbastimi zobmi, ki skozi umazana usta širijo vonj po vlagi, postanosti, po porumenelih spominih in času, ki ga ni več, čeprav je še vedno tukaj, le da se umika v sence. Za njihovimi hrbti, v zaledju vseh, novih, starih in prastarih, teče življenje v vzporednem svetu. Igralci so isti, a drugačni, kot liki v ogledalu, v katerem vidiš svoj odsev tak, kot ga želiš, razen na kak dan, ki se je že začel odvečen. Takrat ga zagledaš takšnega, kot je bil, ves čas (spreminja se, počasi, na slabše). Do novega dne, ko je nebo znova modro, brez oblaka in vidiš le sonce.



Potem je tu še prah. Indijski. Tisti, ki se globoko zaleze, čeprav so ulice asfaltiran
]]>
https://publishwall.si/bernarda.biber/post/284694/rock-n39roll 284694@PublishWall potopis Hyderabad Indija rock nroll Sat, 15 Apr 2017 07:30:56 +0000
POPOTNI ŽUŽEK bernarda biber Naj vas ob branju tega prispevka spremljajo beograjski Partibrejkersi z neuradno popotniško himno: Najbolje se putuje kad putuješ sam!

Končno je nehalo deževati. Vasica je (s trudom piščeta, ki skuša prekljuvati jajčno lupino) zlagoma luščila patino sivih oblakov (počasi so se vračali pod nebo). Dobivala je oblike in barve, smisel in vsebino. Nekaj strjenih hiš na koncu ceste, ogromen, povsem prazen trg, pa nekaj nizkih, škatlastih zgradb na poti, ki je vodila v dolino. Cascades D'Ouzoud so 110 m visoki slapovi na pobočju Atlasa, dovolj blizu Marakeša, da jih v času sezone obišče spodobno število turistov. Konec aprila so nepričakovani mraz in mokrota, pa reke, ki so v nekaj dneh poprej divje prestopile bregove, število obiskovalcev zmanjšali na peščico ali dve. 
Sedela sva v gostilnici, še več podobnih je bilo naokoli. Dve dolgi steni, na eni zastava Maroka, na drugi FC Barcelone, izzivalno sta zrli ena v drugo. Nizke mize, pisane blazine in preproge. Namesto zidu na široko odprt p
]]>
https://publishwall.si/bernarda.biber/post/268431/popotni-zuzek 268431@PublishWall popotništvo Thu, 16 Feb 2017 18:23:48 +0000
PLES PEKLENŠČKOV PO ZELJU bernarda biber Za devetimi gorami in devetimi vodami, ujeto med nečimrnima vulkanoma Sibayak in Sinabung, leži kraj 45.000 duš, čigar ime naj bi pomenilo riževa trgovina. Na križišču nemirne glavne ulice tega, morda na pogled povsem običajnega, a nenavadnega mesta na severu Sumatre, stoji spomenik zelju. 


Hiše v Berastagiju premorejo le nekaj škatlastih nadstropij. Glavna prometnica ima štiri vozne pasove in luknjaste pločnike, ki se že, ko se žaba polula (in midva sva potovala prav ob začetku deževnega obdobja) nemarno napolnijo z blatno brozgo. Ulična razsvetljava je zgolj žar luči iz trgovinic in restavracij, da se je treba, ko pade mrak, premikati skrajno previdno, brez baterije so padci pogosti, vmes so še kupi peska in gradbenega materiala, ker pločnike ravno zdaj popravljajo (in bo še trajalo, nič se ne mudi, kaj pa lazite v temi naokoli), kakšna pozabljena jeklena mreža leži ob njih, za dobro mero tudi kamenje. Popotniški hoteli so skoraj tako redki, kot pri nas beli Božič, cene temu primerne,

]]>
https://publishwall.si/bernarda.biber/post/263694/ples-peklensckov-po-zelju 263694@PublishWall vulkan Sumatra Indonezija spust Sat, 28 Jan 2017 11:33:49 +0000
NESKONČNA LAHKOTNOST BIVANJA bernarda biber Naj vas ob branju tega zapisa spremlja glasba, ki vas spominja na vaše najljubše obmorske kraje. 

V jutru novega dne smo brazdali ocean. Sedela sva na trajektu, kupu sivkastega železja. Na terasi brez strehe, le nebo nad nama, sonce, ki se je zlagoma krepilo, božalo, razvajalo, peklo. Večina potnikov je ostajala nadstropje niže, v zavetju sence, ob velikem televizorju in pultu, kjer so ponujali kavo in prigrizke. Posadka se je zavlekla v na pol skrite kotičke, kjer so (občasno) čudno zviti počivali do pristanka. Potem se je delo zanje znova začelo. 



Toplota me je uspavala, veke so lezle navzdol. Kot mačka sem uživala, a se bojevala s seboj, s telesom, ki je zahtevalo tuš in posteljo. Tako ponosna sem bila na načrt potovanja, ki sem ga naredila pred odhodom. Še bolj, ko je šlo vse kot po maslu. A je že ena neprespana noč pokazala zobe, naenkrat sem se zavedla, da jih nimam več 20, da rabim več počitka, kot nekoč. 



Taki trenutki, minute in ure, so del potovanja, napornega, včasih zelo neudo

]]>
https://publishwall.si/bernarda.biber/post/263258/neskoncna-lahkotnost-bivanja 263258@PublishWall potopis Sumatra Indonezija otok Pulau Weh Thu, 26 Jan 2017 17:59:38 +0000
SAUDADE (potopis o Palolemu) bernarda biber
Kot spremljavo k branju priporočam jagodni izbor: Atomsko Sklonište z Rahelo in Darka Rundka z Otokom,  za sladokusce pa kozarček portovca Vasco Da Gama.
Nocoj sem sanjala o tebi, dragi moj.
Pogrešala sem te. V sladki bolečini noči, ko se misli trmasto upirajo in nočejo najti spokoja. Sončni zahod je bil najprej meden in potem zlat, ko je žareča krogla z vso potrebno teatralnostjo, z ognjenimi kriki prepustila oder temi in izginila v vodah Indijskega oceana. 
Vsako pomlad postanem nemirna. Ne vleče me zgolj brsteča narava. Želim si nazaj v kraje, ki so na moji duši pustili odtis, stopinje, ki jih ne zmorem, ne želim odstraniti. Mešam in premetavam. Povaljam jih v nostalgiji, na novo ustvarjam zgodbe, ki bi se lahko zgodile in se morda bodo, ali pa tudi ne, in me vsak vdih, vsak pobegli sončni žarek napolni z otožnim pričakovanjem.
Ker to, kar v resnici pogrešam, kar mi manjka in si želim tako nestrpno nazaj, nisi zgolj ti, moj Palolem, toplo morje in sončni zahodi, ampak jaz. Taka
]]>
https://publishwall.si/bernarda.biber/post/191047/saudade-potopis-o-palolemu 191047@PublishWall Sat, 16 Apr 2016 11:49:03 +0000
GLASBA IN POTOVANJA bernarda biber Tatouine,Tunizija, 2001. Naključno srečanje. Štirje popotniki v hotelčku na robu Sahare. Visoki Estonec nemogočega imena. Peter, nizozemski Avstralec na začasnem delu v Omanu, ki je edini med nami vsaj za silo govoril francosko. In midva. Hitro smo se dogovorili, da za izlet po Sahari najamemo avto. Peter je prevajal, ko smo barantali. Zjutraj smo prtljago in nekaj hrane,pa steklenico dobrega tunizijskega vina, naložili v belo Toyoto Landcruiser. Voznik je bil domačin, temnopolt dolgin, ki nas je dva dni vozil gor in dol po hamadi, kamniti puščavi, med ksari , utrjenimi vasmi, ki so jih prebivalci prepustili pozabi in so holivudarji nekatere uporabili v filmih Vojna zvezd,vse do sipin rumenega peska. Ni veliko govoril, a je poznal poti. V kasetnik smo potisnili Stinga. V prostranstvih Sahare je donela Desert rose, ki jo je angleški glasbenik posnel v duetu z Alžircem Cheb Mamijem, izvajalcem raia, oblike narodne glasbe beduinskih pastirjev, ki vključuje tudi španske, francoske, afriške

]]>
https://publishwall.si/bernarda.biber/post/171022/glasba-in-potovanja 171022@PublishWall malo drugačen potopis Sun, 14 Feb 2016 14:51:59 +0000
BIA HOI bernarda biber Potovanje po Severnem  Vietnamu je bilo ogrlica, na katero sva nanizala bisere, tudi nekaj draguljev in kako pisano stekleno kroglico. Templji so čudoviti, muzeji zanimivi, narava prekrasna, a to,kar naju je zares prevzelo,sva našla na ulici. Vonji in okusi, slike in prizori, nasmehi in pogled izpod oči, navidezna anarhija na prenapolnjenih cestah, barantanje, lampijončki v vetru, sivi valovi Kitajskega morja, ulične gostilnice , banane, močna kava in bia hoi. 
Ja,pivo (in sem z nasmehom vzdihnila ob spominu). 
Bia hoi je izjemno priljubljeno točeno vietnamsko pivo, z manj kot tremi odstotki alkohola, brez aditivov, ki ga vsak dan sproti zvarijo in dostavljajo v velikih, plastičnih posodah. Hoi pomeni plin, bia pa prihaja iz francoske besede za hmeljev napitek  biere, kar prevajajo tudi kot  »sveže pivo«. 
Njegova proizvodnja ni kontrolirana, zato v resnici nikoli ne veš,kaj boš dobil. Ker ga je treba popiti še isti dan, ko zapusti tovarno in ga ne skladiščijo, morajo prodajalci naročati

]]>
https://publishwall.si/bernarda.biber/post/169349/bia-hoi 169349@PublishWall potopis Severni Vietnam pivo bia hoi Sat, 06 Feb 2016 17:08:55 +0000
OBREDI IN SADHUJI bernarda biber TRIMBAK (TRIMBAKEŠVAR), država Maharaštra
 
Indijska religiozna središča so zaradi svoje barvitosti, nenavadnih verovanj in običajev, ki neukemu opazovalcu na prvi pogled mejijo na vraževerje tista, ki te, potem ko si opravil z ogledi obveznih turističnih postojank, kot sta Taj Mahal in radžastanske palače,najbolj pritegnejo. Zaradi nenavadne, globoko v ljudeh zakoreninjene vere, ki jo živijo, ne zgolj prakticirajo, zaradi velikih herojskih epov, kot je Ramayana, zaradi verskih spisov, kjer najdeš odgovore na vsa vprašanja in rešitve za vse težave. 
Sončnega novembrskega dne sva se odpravila do Trimbaka (Trimbakešvara), ki je dobrih 30 km oddaljen od za indijske razmere dokaj modernega Nasika. Mesteca, ki leži ob vznožju hribov Brahmagiri, kjer izvira sveta reka Godavari, ki se kot najdaljši vodotok  indijske podceline izliva v morje Bengalskega zaliva. Tukaj naj bi se rodil bog Ganeša, svete vode, v katere se namakajo verniki v bazenu Gangadwar, pa očistijo grehov in ob izvajanju posebne

]]>
https://publishwall.si/bernarda.biber/post/167754/obredi-in-sadhuji 167754@PublishWall potopis Indija trimbakešvar Sat, 30 Jan 2016 16:50:42 +0000
Gregory David Roberts: Shantaram bernarda biber
»Potreboval sem veliko časa in skoraj ves svet, da sem se naučil, kar vem o ljubezni in usodi in naših izbirah, a najpomembnejše sem spoznal v trenutku, ko sem bil priklenjen na steno in mučen. Skozi krike mojih misli sem se nekako zavedel, da sem bil celo v tej zveriženi,krvavi nemoči svoboden: svoboden sovražiti može, ki so me mučili ali jim oprostiti. Vem, da se ne sliši veliko. A ko so strah in ugriz  verig vse, kar imaš, pomeni ta svoboda univerzum možnosti. In tvoja izbira med sovraštvom in odpuščanjem lahko postane zgodba tvojega življenja.« (1)
Gregory David Roberts je po razpadu zakona zabredel v heroin.
Leta 1978 so ga v Avstraliji obsodili na 19-letno zaporno kazen zaradi oboroženih ropov. Julija 1980 je sredi belega dne pobegnil iz zapora v Victoriji in v bil v naslednjih desetih letih eden od najbolj iskanih avstralskih kriminalcev. »Mož z listkom s ceno«, kot se v knjigi večkrat imenuje sam. 
 »Usoda ti vedno daje dve možnosti: tisto, ki naj bi jo izbral in tisto, ki jo i
]]>
https://publishwall.si/bernarda.biber/post/166236/gregory-david-roberts-shantaram 166236@PublishWall o knjigi Sat, 23 Jan 2016 15:21:46 +0000
MUMBAI bernarda biber
Chhatrapati Shivaji International Airport, Mumbai,
3.30 a.m.
Potovanje se v resnici začne, ko stopiš iz letališke zgradbe.  
Priprave, pakiranje. Postopanje po letališču,ko čakaš na naslednji let in je opazovanje drugih potnikov edina prava zabava,ker so restavracije in pivo prav nemarno dragi. Dolga vožnja na neudobnih sedežih ekonomskega razreda, kjer z malo sreče dobiš še drugo stekleničko vina pri večerji in filmi, ki te ne zanimajo. Vrsta pred straniščem,ki nastane ravno v trenutku, ko moraš nujno odtočiti. Zoprno čakanje na prtljago,ker je tvoj nahrbtnik vedno med zadnjimi. Še ena dolga vrsta pri vstopu v državo. Stanje s potnim listom pred policistom, ki te preiskujoče gleda in obrača tiste papirje in se moraš držati prijazno in neškodljivo (»I'm comming in peace!«)… Vse to je le neskončna predigra, ki je na začetku še prijetno žgečkljiva, a se v urah konzerviranega zraka, plastične hrane in vonjev sopotnikov počasi in zanesljivo sprevrže v čakanje na konec, na rešitev iz objema
]]>
https://publishwall.si/bernarda.biber/post/161597/mumbai 161597@PublishWall potopis Mumbai Indija Sat, 02 Jan 2016 19:19:08 +0000
OBRAZI ŠRI LANKE bernarda biber  »Nič za menoj,vse pred menoj,tako kot je vedno na cesti.« Jack Kerouac

Sri Lanka (Čudovita Lanka) je lepa dežela, s prekrasno naravo in živalskim svetom. Še in še bi lahko vzdihovala ob sončnih zahodih, ki sva jih opazovala na peščenih plažah, kot ustvarjenih za pozabo vsega, kar je ostalo doma, tam daleč, da o tem sploh nisva razmišljala, ker se je v tistih trenutkih zdelo povsem tuje in nepomembno. A vendar nisva prišla na ta oddaljen konec sveta zgolj zato, da bi poležavala v toplem pesku in pila pivo. Prišla sva tudi zaradi ljudi, ker naju vedno in povsod zanimajo tisti, ki jim za naju tako idilična destinacija,kot vzeta iz brošur turističnih agencij, pomeni dom.
 
LEPOTA
Krasne ženske so, Šrilančanke, bolj ali manj temne polti, ker je nekdanji Ceylon dom različnih narodov in so se v preteklosti Sinhalci,Tamili, indijski Hindujci in Muslimani tu in tam pomešali tudi z evropskimi kolonizatorji ( tem »mešancem« pravijo burgerji). Vse imajo dolge, goste lase,da sem, kratkolasa, kar malo

]]>
https://publishwall.si/bernarda.biber/post/160119/obrazi-sri-lanke 160119@PublishWall Fri, 25 Dec 2015 21:06:30 +0000
KRALJESTVO ŽIVALI: UDA WALAWE bernarda biber Bila sva kot otroka v Božičnem jutru: nemirna in polna pričakovanj. Stala sva na verandi, srkala hladno kavo in raztegovala razbolele ude, ki jim je zavdala še ena, za najin okus preozka in malce pretrda postelja. Ura je bila pet. Prvim sončnim žarkom se še ni upelo povzpeti skozi hribovje v daljavi, skrito za visoke palme in bujno vegetacijo. Kot ponavadi, je bilo tudi tisto prenočišče nizka hiška,obdana s prekrasnim, na pogled divjim,a še kao negovanim vrtom. Vas je spokojno sanjala sen pravičnih, ki so ga presekali glasovi ptic, ki so hukale, čebljale in zavijale, pa monotono rožljanje škržatov, ki se je zdelo, kot da bi nekdo vključil krožno žago.
Zvečer sva zaspala ob koncertu žab. Zbudili so naju klici pavov, pernatih lepotcev, ki na Šri Lanki živijo svobodno, kot naši fazani in so nama občasno presekali pot in potem kot kokoši zbežali v bližnje grmovje. Tu in tam je kak lepotec široko zamahnil s krili in poletel na bližnjo vejo in nama oholo pokazal prelepi zadek.



Okoli pol sedmih

]]>
https://publishwall.si/bernarda.biber/post/157659/kraljestvo-zivali-uda-walawe 157659@PublishWall Šri Lanka Narodni park UDA WALAWE Tue, 15 Dec 2015 06:55:26 +0000
AS GREEN AS IT GETS: z vlakom v najbolj zelene predele Šri Lanke bernarda biber
»Tok-tok,klop,tok-tok,klop.«
Slišati je bilo kot udarjanje konjskih kopit. Vlečna žival je klecala pod težo pretežkega tovora. Začutil si napenjanje, skrajne napore, ko se je tresla in se je skupaj z njo tresel tudi tovor, poskakoval zdaj levo, zdaj desno. Usločila se je, da bi potem zajela sapo, zadihala in ujela svoj enakomerni ritem. Kot maratonski tekač je vse bolj mirno in zanesljivo premagovala začrtano pot. Premetavalo nas je, ko se je lokomotiva zaganjala v prve, skoraj položne hribčke. Pogovori so bili zgolj kričanje in so prinašali povsem napačen sogovornikov odgovor. A ko se je vožnja umirila, ko smo našli svoj tir, smo se umirili tudi potniki in se zazrli skozi okna.
Pogled po na pol praznem vagonu mi je izvabil nasmeh. Kajti…
» Ne,karte ni mogoče dobiti. Razprodano,« je naveličano, ker smo ga prav vsi, ki smo stali v dolgi vrsti pred okencem, spraševali enako,dejal temnopolti prodajalec na železniški postaji v Kandyju. »Ne,tudi čez tri dni ni nobenega prostega sedeža. Do k
]]>
https://publishwall.si/bernarda.biber/post/155634/as-green-as-it-gets-z-vlakom-v-najbolj-zelene-predele-sri-lanke 155634@PublishWall potopis Šri Lanka Hill country čaj Kandy Ella Sun, 06 Dec 2015 07:47:53 +0000
JEZERO bernarda biber Bilo je jezero, da daleč naokoli ni bilo enakega.

Tonle Sap je največje sladkovodno jezero v jugovzhodni Aziji, eno najbolj edinstvenih ekoloških vodnih čudes in od leta 1997 del UNESCOve  Biosfere. Dvakrat na leto reka enakega imena spremeni svoj tok.  V sušnem obdobju se v Phnom Penhu izliva v Mekong. V času monsuna  je vodovje Mekonga tako polno, tako močno, da potisne višek vode nazaj v jezero, ki se nekajkrat poveča  (iz 2700 km2 na neverjetnih 16000 km2) in poglobi, da ga imenujejo tudi Veliko jezero.

Poplavljeni gozdovi  nudijo zaščito preko tristo različnim vrstam rib, ki se tukaj drstijo, krokodilom, kačam, bobrom, želvam in več kot sto vrstam ptic, ki živijo z ljudmi v svojevrstni harmoniji.

Kralji, ki so bili bogovi, so v bližini jezera gradili veličastne templje, kjer je največji predstavljal središče sveta, slavili božanstva in tistega, ki je dosegel razsvetljenje.

Drugi oblastniki so v zatonu civilizacije prepovedali bogove in svečenike in ljudstvo okoli jezera pahnili v

]]>
https://publishwall.si/bernarda.biber/post/142805/jezero 142805@PublishWall potopis jezero Tonle Sap Kambodža Sat, 12 Sep 2015 15:55:47 +0000
BANGKOK, MESTO ANGELOV (pisane slike, ki so jih ustvarili dosedanji obiski) bernarda biber Zbudilo me je ptičje petje. Kako nenavadno. Pričakovala bi zapoznele žurerje,ki se, po svojem prepričanju neslišno, po prstih vračajo po prekrokani noči. Ali glasno prerekanje hotelskega osebja. Morda hrup čistilcev, ki bi ulico čistili ostankov pregreh  iz uric padlih angelov. Ampak, ne. Malce megleno, zaradi smoga rumenkasto jutro, so pozdravljali ubrani glasovi pisane pernate avijacije.

Vetrič je božal ozke, zavite ulice  dremajočega Soi Rambuttrija. V Bangkok  Postu so napovedali prijetnih 28 oC in zmerno onesnaženost. Mesto, ki je bilo vsa leta zame skoraj simbol vročine, ko nobeno tuširanje ni zares pomagalo, postanega zraka,  ki si ga le s težavo požiral in količino popitih steklenic vode, ki se je približevala dvomestnemu številu, se je prebujalo sveže , neobremenjeno  s slovesom, ki so ga ustvarili ameriški filmi, čisto, umito in nepokvarjeno.


				Chao Praya

Za vogalom so na premični stojnici ponujali toplo sojino mleko in ocvrte flancate. Krasen zajtrk, če vstaneš dovolj zgodaj. Menihi iz

]]>
https://publishwall.si/bernarda.biber/post/141049/bangkok-mesto-angelov-pisane-slike-ki-so-jih-ustvarili-dosedanji-obiski 141049@PublishWall Sun, 23 Aug 2015 18:40:46 +0000
GALEBI, ART DECO,MORSKA DIETA IN MESTO, IZGUBLJENO V ČASU bernarda biber Jutranje meglice so bele, nežno prozorne, kot dim, ko v prebujanju novega lebdijo nad morjem.  Popoldne jih sonce obarva rumeno. Ali pa se je vanje prikradel zlati pesek bližnje puščave? Skrivajo mesto, ki se je ustavilo v času.


				art deco

Sidi Ifni je na prvi pogled kot slikanica pastelnih spominov. Akvareli in art deco, ki so jih pozabli Španci, ko so leta 1969 mesto dokončno zapustili in prepustili.  Sveti križ majhnega morja (Santa Cruz del Mar Pequena ), kot so ga takrat imenovali, so si prilastili  leta 1860 po zmagi nad maroško vojsko. Potem se začuda vse do 1934 z enklavo sploh niso ukvarjali.


				plaža v Sidi Ifniju

Bele hiše z modrimi vzorci pod palmami so kot sanje, ko ti v ušesih odzvanja tango, čeprav ne veš, ali so ga tukaj sploh kdaj plesali. A se ti zdi, da nekako spada zraven, ker se hotelu, kjer si našel nekajdnevni dom reče Suerte Loca (Nora sreča) in se ti v misli prikrade  besedilo tanga iz zlatih dvajsetih: » Da bi v igri kart življenja dobil, moram najprej izgubiti..« . Kot je dobil, pa izgubil

]]>
https://publishwall.si/bernarda.biber/post/139478/galebi-art-decomorska-dieta-in-mesto-izgubljeno-v-casu 139478@PublishWall Sidi Ifni Maroko Art deco Sat, 08 Aug 2015 15:13:49 +0000
MESTO BARVE MEDU bernarda biber  Okoli poldneva  sva se vrnila z izleta po vasicah, tako opevanih v turističnem vodniku, ki (roko na srce) v resnici niso bile nič posebnega. Ali pa naju je Maroko razvadil.

Več kot šest kilometrov dolgo obzidje Malega Marakeša, kot ljubkovalno imenujejo Taroudant, je ponosno nosilo svetlo barvo akacijevega medu, da je bilo videti nežno, kot bi ga zgradili iz sladkorne pene. Palme so se odele v aristokratsko bledico. Sinja modrina neba je zamenjala jutranje meglice, ki jih je nočni veter prignal vse od sedemdeset kilometrov oddaljenega Atlantika.


				ena od devetih mestnih vrat

Sonce se je sredi dneva ponašalo z novo pridobljeno močjo, objelo je ulice mesta, ki je edino v deželi skoraj v celoti stisnjeno znotraj visokih  zidov obzidja iz 16.stol., kjer francoski kolonialisti nikoli niso sezidali svojega »ville nouvelle« (novega dela)  in odgnalo sence, kamor bi se lahko skril pred napadom prezgodnjega poletja. Bilo je skoraj povsem prazno, osamljeno, da sva le za hip ali dva ugledala kako tavajočo dušo.

Zaprta vrata

]]>
https://publishwall.si/bernarda.biber/post/138705/mesto-barve-medu 138705@PublishWall Taroudant Maroko Mali Marakeš Sat, 01 Aug 2015 18:41:35 +0000