zazrt v nedogled na obzorju. Kumulusi. Ptice

povezujejo nebo, male nevidne roke, za njimi

tisoč jih je. Vse je modro, sije. Dan se sklene.

.. Bela

jadra, ki jih je sešil nono, so stara in so v kleti.

Mogoče vsakdo lahko postane oče in potem še

njegov otrok, isto. Jaz sem svojemu na skrivaj

kupoval vinjak, pošiljal me je – tak "dogovor"

sva imela, brez besed. Imel je čoln. Lesen, na

veter ...

Predno ti spodnese svet je dobro poznati svoj

odriv. Vrv se strga, če železna bitva kopnega

ne zlomi; tisti krhleljc, kjer je bila. Zasidrana.

Krila bi lahko zoblikoval iz vložkov. Ampak

jih ne. Moji roki sta od soli prežrti, (in) vesli.

Toliko znam

leteti ... Z zadnjim čutom, ki ga še iztisneš iz

telesa, kar te uravnoteži s sinjim ... izhlapeti

iz bazena- letališče. Svoj načrt: za hidroplan,

gladina kamor odpadejo težke kovine, takoj

čez zrak.

Tudi on odpade. To ni več skok samo v morje,

vesolje - vse, kar si poznal se stisne v kamen.

Zadnja materija - samo puhec, ki je ravnokar

izparel.