Ali nam je vseeno, kaj nam počnejo, kako nam kradejo in da damo mir, nam pošiljajo Hojse!

Objavil/a Roža Karan (Astrologinja), dne 2015-02-21 ob 03:53:57

Ali nam je vseeno, kaj nam počnejo, kako nam kradejo in da damo mir nam pošiljajo Hojse...do kdaj bomo mirno gledali..vse to? Do kdaj? Poglejte Grke..oni so tem svinjarijam rekli NE !!!!! Uprimo se še mi!

Kam so nas zvlekli norci zaradi svoje požrešnosti, lakomnosti, brezčutnosti....ko ljudem ostane edini izbor SMRT..drugi pa se VALJAJO v NAKRADENEM BOGASTVU.. Čas je za UPOR

Danas u prodavnici ispred mene stoji starija žena. Kupila je hleb, jabuke i mleko. Račun je iznosio 454 dinara. U rukama joj ostaje 30. Pita dal ima za jaja. Naravno nema - jaja se ne prodaju na komad, a 10 jaja je 170 dinara. Jako mi je bilo neprijatno, pitala sam devoojku iza mene gde stoje jaja. Otišla je po jaja. Kupila sam cigarete i jaja. Gospodja se iznenadila - pogledala me dečijim pogledom, zahvalila. Rekla je da ima 92 godine. Penzija je 25. Njoj je kako izgleda ostalo još 30 dinara. Sigurna sam da bi i drugi želeli da joj pomognu, ali 170 dinara je 1,5 evra - pa trebaju i oni da razmišljaju. I to je u suštini THE POINT ove priče - koje smo mi dno dostigli ko društvo da ljudi nemaju šta da jedu!!!!!!!!

Laži in sprenevedanja Banke Slovenije | MLADINA.si

Anonimni vir iz Banke Slovenije je ta teden dr. Tadeju Kotniku, sicer prodekanu za znanstveno-raziskovalno dejavnost na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko,...

profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
1
SOGOVORNIK
0
Mar 04, 2015

Zgodbe rubežnikov: tragedije, drame, kriminalke

Božena Križnik, gospodarstvo
sob, 28.04.2012, 09:00

Človek bi sklepal, da v času poglabljanja gospodarske krize, brezposelnosti in revščine ter čedalje večje plačilne nediscipline tudi število izvršb – to so procesna in materialna dejanja, urejena v zakonu o izvršbi in zavarovanju, ki nevestnega dolžnika prisilijo k izpolnitvi obveznosti – sorazmerno narašča. A statistika tega ne potrjuje. Nenazadnje tudi zato, ker uvedba stečaja in prisilne poravnave (ti pa se množijo) prekine postopek izvršbe. Pospešeno raste tudi obseg osebnih stečajev, tako da se tudi postopki zoper fizične osebe začasno ustavljajo.

V Sloveniji deluje 45 izvršiteljev. To so osebe z javnimi pooblastili, ki neposredno opravljajo dejanja izvršbe ali zavarovanja, kot jih predpisuje pravilnik o opravljanju službe izvršitelja. Poslujejo kot samostojni podjetniki, plačani pa so po pravilniku, ki ga predpiše minister za pravosodje. Presenetljivo je, da je dela premalo za vse in nekateri, zlasti izvršitelji na podeželju, težko preživijo. Zato postaja tekma za posel neusmiljena; slišati je o nelojalni konkurenci, dokazati pa jo je skoraj nemogoče.

Kdo je lahko izvršitelj? Zakonodajalec je pred leti kljub nasprotovanju ceha znižal izobrazbene kriterije za izvršitelje s sedme stopnje pravne smeri na peto stopnjo izobrazbe, opraviti pa je treba izpit za izvršitelja in ga vsaka štiri leta obnoviti. Ista velja za izvršiteljevega namestnika, ne pa tudi za pomočnike. Ti so najpogosteje tarča kritik in zgražanja javnosti. Drži se jih stigma, da opravljajo »umazani« del posla, da so grobi, nasilni in nesramni (kako prikladno: za to delo ni potrebno niti potrdilo o nekaznovanosti!). Spomnimo se lanskih pozivov k uvedbi disciplinskega postopka zoper Marijana Hojsa, izvršitelja z daleč največjim številom spisov in največ zaostanki, ki so ga številni dolžniki obtoževali moralno in pravno spornih prijemov, groženj in izsiljevanja. Očitanega mu niso dokazali, zato ni disciplinsko odgovarjal.

Rubi se lahko praktično vse

O postopkih izvršbe in izvršiteljski praksi smo se pogovarjali dolgoletno predsednico in aktualno podpredsednico zbornice izvršiteljev Tatjano Krivec Tavčar. Postopek določa, da izvršitelja izbere upnik, sodišče pa izda sklep in ga pošlje izvršitelju. Ta mora takoj, ko dobi vse dokumente, opraviti rubež. Rubi lahko nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo, in premično premoženje, medtem ko izvršbo denarnih terjatev (odtegljaj od plače, z osebnega računa) opravi sodišče. O vrsti izvršilnega sredstva odloča upnik. Upniki so pretežno podjetja, med dolžniki pa je največ fizičnih oseb.

Izvršitelj lahko rubi vse premičnine, ki jih najde na stalnem ali začasnem naslovu dolžnika (četudi ga ni zraven ali v resnici ne stanuje tam). Dolžnik mora razkriti tudi seznam svojega premoženja. Rubi se lahko praktično vse, razen nekaj taksativno v zakonu naštetih predmetov. Tudi predmete, ki so stari in težko prodajljivi? Prodati je mogoče vse, če je le cena dovolj nizka, pravi sogovornica. V praksi izvršitelji le redko rubijo nepremičnine. Najpogosteje posegajo po premičninah, ki so lahko unovčljive, denimo umetniške slike, zlatnino, pa tudi tehnične predmete. Nekateri te predmete fizično odnesejo in uskladiščijo v svojih poslovnih prostorih, drugi jih le označijo in do dražbe ali poplačila pustijo pri dolžniku.

Izvršitelj na licu mesta oceni rubljivi predmet, z vsoto pa skuša pokriti dolg s pripadajočimi stroški izvršbe. Vrednost, ki jo zapiše v zapisnik, je izklicna cena za dražbo. Dolžnik lahko prepreči prodajo, če do dražbe poravna dolg. Če ga ne in je prva dražba neuspešna, se na naslednji izklicna cena zniža za 30 odstotkov. Zastaralni rok za poplačilo dolga je 10 let od pravnomočnosti odločbe.

Zgodbe, ki jih piše življenje

Zgodbe izvršiteljev, ki jih piše življenje, bi lahko upodobili kot tragedije, kriminalke, drame. Zabavne epizode so redke. Ko izvršitelj potrka na vrata, ne ve, kaj bo našel za njimi. Denimo skrušenega očeta, ki, nič kriv, plačuje za grehe svojega že zdavnaj odraslega a nikoli dozorelega potomca. Ta morda že dolgo ne živi več doma, odjaviti pa se noče, ker noče prevzeti odgovornosti. Izvršitelj pa mora po črki zakona opraviti rubež na domačem naslovu. Izurjeno oko je že ob vstopu zaznalo, da tu praktično ni kaj vrednega vzeti. Ko gospodarju pojasni postopek in njegove pravice (na sodišču lahko vloži ugovor tretjega in dokaže, da so popisani predmeti njegova in ne dolžnikova last), začne pisati rubežni zapisnik: mikrovalovka – 100 evrov, radijski sprejemnik – 50 evrov; gremo v dnevno: televizija, »Joj, zelo je že stara!« recimo – 50 evrov, sedežna garnitura – 100 evrov; »Imate še kakšno sobo?« »Da, ampak je hčerina.« »Vseeno.«, računalnik – 150 evrov, tiskalnik – 50 evrov, fotoaparat – 50 evrov... Če oče ne vloži ugovora oziroma sin ne plača dolga, bo dražba.

Ena sama velika žalost, popisano skupaj ne pokrije niti polovice dolga, pusti pa grdo brazgotino na duši. Seveda lahko človek v takem stanju vzroji, prekolne krivično državo, tajkune, ki so dolžni milijone, a jim nihče ničesar ne vzame. Lahko se razjoče, se zgrudi vase ali kot ubogljiv otrok posluša dobronamerne napotke: Si bom vse zapisal.

Lani se je na primer avtoprevoznik ustrelil pred rubežniki zaradi neporavnanega dolga za odplačilo avtomobila. Izvršitelj mora imeti trdo kožo. Čedalje pogosteje tudi dober želodec, saj se zgodi, da naleti na popolnoma zapuščeno, zanemarjeno domovanje, kjer v revščini in umazaniji kraljujejo uši in stenice.

NRP – ni rubljivih predmetov

Dogaja se, da se dolžnik na vse načine poskuša izogniti rubežu, poskrije dragocene predmete, ki bi jih bilo mogoče zaseči, preprečuje vstop, ignorira izvršitelja, mu grozi, da ga bo izločil iz postopka. Pri takih je treba prepoznati zvijače in uporabiti drugačno taktiko, odločnost in vztrajnost.

Po izkušnjah izvršiteljev so posebej trpka izkušnja preživninske izvršbe. Običajno, ne pa vedno, so dolžniki moški, in ti se obnašajo, kot da je izterjani denar namenjen ženskam, s katerimi so se iz različnih razlogov razšli, ne pa njihovim nemočnim otrokom. Preživnine so nizke, kljub temu se izmikajo plačevanju, živijo pri drugi ženi, tastu, poskrbijo, da jim ni mogoče ničesar vzeti. Nekateri gredo celo namerno med klošarje. Prijavljeni so na centru za socialno delo in zanje se v zapisnik napiše: NRP – ni rubljivih predmetov.

Tretja kategorija so dolžniki, ki so pripravljeni poravnati dolgove, a (trenutno) nimajo denarja. Nekateri postanejo celo »stalne stranke«, znanci izvršiteljev, kronični neplačniki. V maniri »lepa beseda lepo mesto najde« se vsakič znova dogovorijo z izvršiteljem, da bodo dolg plačali naknadno ali po obrokih. In mnogi plačujejo točno kot ura, seveda z zamudnimi obrestmi, a čez čas spet zabredejo v novo izterjavo. Če do dogovora ne pride, se dolg poplača z iztržkom dražbe zarubljnih predmetov. Kar ostane po plačilu terjatve s pripadajočimi stroški (tudi stroški izvršbe), se vrne dolžniku.
#1
Roža Karan (Astrologinja)
Roža Karan (Astrologinja)
Objavil/a 2015-02-21 03:53:57 (Feb 21, 2015)
Starejša objava Novejša objava
Laži in sprenevedanja Banke Slovenije | MLADINA.si

Anonimni vir iz Banke Slovenije je ta teden dr. Tadeju Kotniku, sicer prodekanu za znanstveno-raziskovalno dejavnost na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko,...

ZADNJE OBJAVE
Dvignimo si moralo......
Karl Erjavec: pomembno sporočilo mojim upokojencem!
No pa smo tam, kdo pa je kriv, da je otrok lačen? Kaj pa LOPOVI ki so nas pripeljali v to situacijo?
Celotno zgodovino so v vojni. ZDA obstajajo 239 let, do sedaj so se vojskovale 222 let!
Avstrijski mediji: Rotschild je podprl begunsko krizo, vsi begunci dobili po 11.000 eurov!!!
Layth Ayman Munshidi se je rad slikal poleg ljudi, ki jih je ubil, danes je begunec v Berlinu
Kako pravimo dečku, ki ga je spočel župnik?
Za propad gospodarstva so krive vse vlade RS, ...
Delim: Cerarjeva pomoč najbogatejšim
Nevarna resnica o Vegeti
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
sir
(1)
meso
(1)
IŠČI PO ARHIVU
November 2019
PTSČPSN
123
45678910
11121314151617
18192021222324
252627282930

Oglasi

Vsi oglasi tega uporabnika

podarim položnice... šolsko prehrano, dodatno zdravstveno zavarovanje   

Kategorija: Vstopnice

Cena: 450 €

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj