TEBI......

Pred 16timi leti v  jutranjih urah si odšel, ne poljuba, ne objema nisi mi dati uspel.....Bog te je hotel odrešiti vsega trpljenja, zato te mi je vzel, da ti da večnega življenja.....

Hvala za vso ljubezen, potrpljenje, za otroke rojene iz najine ljubezni, za tvojo priprošnjo in varstvo sedaj, ko si tam, kjer nekoč se snidemo, nekoč, ko pridemo k tebi v nebeški raj.....

Kot včeraj se mi zdi, ko si me po kosilu peljal v službo. Avto si potreboval popoldan, da sina pelješ na flavto. Mislim, da je bilo malo po tretji, ko me sin kliče, da ati ni v redu, da je padel, mu je slabo....najprej iščem ključe od avta in se spomnim, da je avto doma. Pokličem reševalno službo, sodelavke mi dovolijo, da grem z njimi, minute, ko smo čakali spremljevalnega zdravnika so bile dolge kot ure, še prej sem prosila našo zdravnico, če počaka, da mojemu možu nekaj ni dobro, da ga gremo iskat, da prosim, če ga pogleda......Ko pridemo k meni domov se mož zvija v bolečinah, ne more jih opredeliti, takoj vem, da je nekaj hudo narobe, saj nikoli ne tarna, zna veliko potrpeti...komaj prepričam zdravnika, ki zatrjuje, da mu nič ni, da dovoli prevoz z reševalnim vozilom do urgentne ambulante.....pri kiosku bolnišnice mora reševalec ustaviti, da gre zdravnik iz vozila, nekaj metrov naprej je interna bolnica, ko pridemo v urgentno ambulanto mož nima več pulza, ne diha več....naša zdravnica hitro odredi prevoz v intenzivo,diagnoza : srčni infarkt.... tam ga oživljajo, dajo ustrezno terapijo....Bogu hvala, uspelo jim je! Kako sem jim hvaležna, ko v solzah molim in rotim Boga, naj pomaga! Spregovoriva par besed in odhitim nazaj na delo. Po službi ga obiščem, ves pogumen je, da bo vse v redu me potolaži....pomirjena odidem domov....otroka odpeljem k mami, ker me jutri čaka služba.....Zjutraj tečem po stopnicah interne in srečam zdravnika in ga vprašam za moža.....Bilo je dobro, a ni več....zjutraj ga je še enkrat infarkt....oživljajo ga.....molim.....upijem k Bogu naj mi ne vzame moža, ga rotim, naj mojima otrokoma ne vzame očeta....kje bo zdaj spala hči, ko bom ponoči v službi, ko je bila vedno tako vesela, da zdaj pa ona spi pri atku.....kdo se bo učil s sinom....kdo me bo ponoči pogrel in objel...???A nisem ga priklicala nazaj......dolgo nisem razumela .....se spraševala ....ZAKAJ????.....Ostala je neizmerna bolečina, praznina....boj za vsakdanje preživetje, sama za vse......

Zdaj vem, da ga je Bog uzel v raj, da ne bo več tu trpel......a jaz pa še pogrešam njegove poljube, objeme, toplino.......HVALA TI ZA VSE DRAGI MOJ CIRIL, PA OPROSTI MI ZA VSE, KER NISEM BILA POPOLNA ŽENA.....SEM TE PA VSEENO VEDNO LJUBILA!!