METULJ

Nekoč se je na majhni bubi metulja pojavila odprtina. Človek, ki je to videlj, je gledal, kako se metulj trudi, da pride s svojim nemočnim telesom skozi to majhno odprtino. Potem je metulj obstal. Zdelo se je, da ne more več nadaljevati. Zato se je človek odločil, da mu pomaga, vzel škarje in prerezal odprtino. Metulj je z lahkoto prišel ven. A imel je krhko telo in mlahava krila. Človek je še naprej opazoval metulja in čakal, kdaj bo razprl svoja prelepa krila in poletel. A zgodilo se ni nič! Metulj se je vse svoje življenje plazil po tleh s svojim slabim telesom in nerazvitimi krili. Nikoli ni poletel. Človek kljub svojim dobrim namenom in ljubeznivostjo ni razumel, da mora metulj skozi vse težave, ko je lezel skozi odprtino na bubi, kajti le tako pride popoln v svet, kajti Bog je tako naredil, da kri iz telesa metulja pride v krila in ko se osvobodi oklepa, lahko poleti.

Včasih so težave prav to, kar potrebujemo v življenju. Ko bi nas Bog osvobodil vseh naših težav, bi postali slabotni. Nikoli ne bi postali tako močni, kot moramo biti. Nikoli ne bi mogli » poleteti«!

Iskal sem Pogum….in Bog mi je dal ovire, ki jih je bilo potrebno premagati. Iskal sem ljubezen…..in Bog mi je dal ljudi, ki jim je bilo potrebno pomagati. Iskal sem usluge….in Bog mi je dal priložnosti. Dobil nisem ničesar od tega, za kar sem prosil….a dobil sem vse, kar sem potreboval!

Živi življenje brez strahu in se sooči z ovirami in vedi, da jih lahko vedno obvladaš!!

To, kar imaš danes močno objemi, ker lahko ravno jutri izgine!!