Uff! Kako ta čas hitro teče! Leto za letom se vedno hitreje izteka, kaj šele meseci in dnevi. 

Od kar so se moja leta prebesila v naslednjih pol stoletja življenja na zemlji, se mi zdi, da pa še hitreje vse mineva. Hm, zanimivo, le čas od ene do druge plače pa se nikamor ne premakne....

Ob tem, ko številka mojih let postaja vsako leto večja, se vsak dan bolj zavedam, da sem ob delu vedno bolj utrujena, da za vsako delo porabim več časa kot pred leti, da hormoni delajo po svoje in da mi vedno bolj paše sedenje na kavču s kvačko v roki ali pa brskanje po računalniku....

Med tem, ko čas hiti, pa se ne dogajajo le slabe, pač pa  tudi mnogo lepih stvari. Moja otroka sta postala odrasli osebi. Sin se je poročil in ima svoj dom, hčerka študira v Ljubljani. Vesela sem, ko me obiščejo in prinesejo vedrino in toploto v moj dom. Tudi jaz grem rada k njim na obisk, kolikor mi to služba dopušča. Vsak čas preživet z njimi mi je dragocen.

Ob vsem tem pa je tu še en velik sonček mojega življenja, moja vnukinja Klara. Kako sem bila vesela, ko sta sin in snaha povedala, da pričakujeta otročička. Kako nestrpno sem pričakovala to rojstvo! Prelep in nepozaben je občutek, ko k sebi priviješ drobno dete, ki sicer ni tvoje, a je na nek poseben način vseeno del tebe in ima prav posebno mesto v tvojem srcu. Zdaj ima naša Klara že leto in pol. Njeni zlati laski se kodrajo po njeni majhni  glavici in rjave očke se zasvetijo, ko me zagleda. Z nasmehom steguje svoje ročice k meni, da jo vzamem v naročje. Jaz pa sem v devetih nebesih, ko jo stisnem k sebi. Skupaj pojeva pesmice, bereva pravljice, zlagava kocke, greva na sprehod....Čas preživet s Klaro tudi prehitro mine...

Žal je teh trenutkov, ko sva skupaj bolj malo, saj sem babica, ki hodi še v službo in glede na zdajšnjo zakonodajo bo preteklo še veliko vode predno bom v penziji, če jo sploh dočakam.

A Bogu hvala za proste nedelje, ko skupaj z Urško obiščeva mlado družinico in uživava ob naši mali Klari. Upam, da mi Bog da še veliko takih milostnih trenutkov.

Tako, pol leta  je za nami, smo na sredi poletja in vsak izmed nas že željno pričakuje odmor in počitek, če ni še bil na dopustu.

Dragi moji prijatelji in prijateljice. Želim vam čim več sonca v tem poletju. Da si bo vsak lahko privoščil sanjske počitnice, da si  naberete novih moči za delo, ki nas čaka ob vrnitvi v naš vsakdanjik.

Predvsem pa vam želim veliko sonca v srcu, da vsem daje toplino in širi ljubezen v nas in okoli nas, tudi za druge ljudi, tako da bomo drug drugemu darilo, ki da ljubezen in toplino.

Veste, kljub vsem preizkušnjam in težavam v življenju je življenje lepo, je dar, ki ga moramo ceniti in se ga veseliti. Da bo res tako se moramo truditi prav vsi in sicer s tem, da delimo mir in dobro vsakomur, ki ga srečamo.