KO OSTARIŠ (poučna zgodba)

Nekoč je živela starka, ki je po smrti moža odšla živeti k sinu in njegovi družini. Počasi ji je pešal sluh, vid, pa tudi splošno je postala oslabela.Včasih so se ji roke tako tresle, da ji je med jedjo padala hrana iz žlice in vilic in je vse naokoli vse raztrosila po mizi in tleh. Sin in snaha ji pri tem nista mogla pomagati, ju je pa vse to vznemirjalo, ko je bilo vse naokoli umazano. Nekega dne sta za omaro postavila stol in majhno mizico in mamo posedla tam, da je jedla stran od njih.

Med jedjo jih je starka od daleč opazovala in jokala. Nihče ni govoril z njo, razen ko so jo kregali, ko je vse ponesnažila.

Nekega večera mala hči, njena vnukinja, sedi na tleh in zlaga kocke.

"Kaj se igraš?" jo vpraša oče.

"Delam stole in mizo za vaju z mamo, ko bosta ostarela, da bosta tam sedela!" je dejala deklica.

Starša sta se pretreseno spogledala, z očmi polnimi solz sta  pospravila mizo in stol, ki sta bila za omaro. Spoznala sta, kako veliko krivico sta naredila starki. Od takrat naprej je njen stol stal za skupno mizo in skupaj so jedli in se pogovarjali in ko je kaj padlo na tla, jim tega ni bilo več mar....