Članek
Odnosi med EU in Turčijo na novih temeljih, ki mnoge skrbijo
Objavljeno Nov 30, 2015

EU in Turčija sta dosegli dogovor o načrtu za obvladovanje migracijske krize, med drugim pa to vključuje tudi odpravo vizumov za turške državljane. Strokovnjak: To bomo še drago plačali.

V Bruslju je bil na vrhu EU in Turčije potrjen dogovor o skupnem akcijskem načrtu za obvladovanje begunske oziroma migrantske krize.

Dogovor predvideva okrepljeno sodelovanje med obema stranema, okostje dogovora pa so tri milijarde evrov, kolikor jih bo EU kot pomoč izplačala Turčiji, zato da bo slednja lahko oskrbovala sirske begunce na svojih tleh in jih tako ne bo več "velikodušno" pospremila na pot proti grškim otokom in s tem dalje proti Zahodu. Okrepila bo tudi boj proti tihotapcem z ljudmi.

V zameno bo EU oživila pristopna pogajanja. Med točkami dogovora naj bi bilo tudi, da bo EU kmalu odpravil vize za turške državljane, a so očitno pri tej točki države članice imela zelo nasprotujoča mnenja. Vseeno ostaja okvirni dogovor, da naj bi liberalizacija v veljavo stopila do oktobra 2016.

Medtem ko šef Evropske komisije Jean-Claude Juncker dogovor označuje za zgodovinskega, saj naj bi odpiral nova poglavja v odnosih med EU in njeno "stalno" kandidatko Turčijo - kot pomembno podlago ga v prvih odzivih hvalita tudi slovenski premier Miro Cerar in turški Ahmet Davutoglu -, pa enotnosti med članicami očitno ni. Med najbolj razočaranimi je grški premier Alexis Tsipras.Prek Twitterja je napisal, da je trenutna situacija v Egejskem morju, ki deli Grčijo in Turčijo, "nepojmljiva".

"Zapravljamo milijarde evrov za orožje - vi, da kršite naš zračni prostor, mi, da ga branimo," je opomnil na nezaupanje med sosedama, ki se kaže pri postopanju obeh držav glede beguncev in migrantov. 

Merklova kratka: "Na žalost ne"

Na novico o dogovoru so se odzvali tudi številni borci za človekove pravice, ki vrh jemljejo kot izgubljeno priložnost, ko bi morali Turčijo prisiliti k spoštovanju človekovih pravic, pravic žensk in svobode medijev. "Na žalost ne," naj bi tako nemška kanclerka Angela Merkel odgovorila na vprašanje novinarja, ali so na vrhu govorili tudi o človekovih pravicah.