Danes je eden tistih dni, ko sem že skoraj obupala nad vsem. Res je prekleto težko bit pozitiven, ko ne veš niti če boš prišel čez mesec. Stara sem 22 let, pa ne vem kako bom preživela, ne vem kako bom šolo končala. Moram se učiti in narediti šolo, po drugi strani pa delati ko norc, da preživim. Nekako ne gre skupaj.
Trenutno sem brez službe, ker nisem zdržala. Delala 8 ur na dan, na koncu meseca dobila 300 eur. Ja, tudi takšne svinjarije se dogajajo. In kako naj plačam stroške bivanja (cca 350 eur)? No, pa da ne pozabimo tukaj še na hrano. Pa tudi hrano za mačke ("žal" sem predobra do živali in imam dva mucka, rešena iz ceste...). Pa da ne bo pomote - ne dobivam nikakršne socialne pomoči, štipendije, ipd. Nasprotno, še celo dolžna sem enoletno štipendijo.
Danes je eden tistih dni, ko mi gre blazno na jok in se trudim kolikor moram, da ne izpustim solze. Kaj naj študiram, ko pa ne bom dobila službe? Seveda vlečem status, le tako lahko delam... Pa se mnogi zgražajo, da dijaki/študentje odvzemamo redne službe. Ni res, službe nam vsem odvzema država! Razočarana sem in moram reči, da prvič v življenju priznam, da me je sram biti slovenka. Sram me je in žal mi je, da sem se ravno tukaj rodila, da sem dobila državljanstvo gnile države, ki tone v pogubo in propad, samo zaradi zlobnih ljudi, ki gledajo samo nase...
Danes je eden tistih dni, ko nevem več kako naprej. Ali bom lahko kdaj v življenju imela otroke? Bom kdaj v življenju lahko preživela otroke? Vedno sem si želela imeti veliko otrok, veliko družino, obožujem otroke. Nimam staršev, ki bi mi pomagali, nimam staršev, ki bi mi odstopili polovico hiše... Bom kdaj v življenju imela nekaj kar bo MOJE? Kar ne bo v najemu? Nočem vile, nočem hiše, dovolj je stanovanje, samo da vem, da je moje, da sem si ga prigarala... Ne bom do tja prišla nikoli, sigurno ne v Sloveniji. Če imam 3 službe, ne bom imela stanovanja, kredit bodo še otroci odplačevali. Če jih bom imela.
Danes je eden tistih dni, ko preprosto moram dat stvari ven iz sebe... In še vedno, kljub vsej svinjariji, imam en majhen kanček upanja, da tudi meni nekoč posije sonce... Mogoče. Pa mi recite, da sem neumna, jaz pravim, da se samo trudim preživeti.
Lep dan vam želim
Feb 17, 2014