Javni odgovor na članek objavljen v delu 16.12.2010 Prof. Dr. Andrej Pogačnik UDIA »Prostor ne sme b

Objavil/a Vojko Bernard, dne 2010-12-18 ob 09:01:25

DSCN0200

S tem člankom ( spodaj) se v večji meri strinjam. Želel pa bi vas dopolniti na mestu, kjer pod sliko »propagirate« eno ali dve sežigalnici v Sloveniji. Sam sem mnenja, da je sežiganje zastarela tehnologija in že sedaj povzroča svinjarijo na vseh mestih kjer to izvajajo v neprimernih kuriščih. Pa nas si bo to toplarnah, cementarnah ali v industrijskih pečeh. Enako mislim, da je popoln nesmisel tudi TEŠ6 in novi dodatna jedrska elektrarna. Ponujam pa alternativni predlog v presojo.

Dovolite mi, da vas informiram, o najnovejših tehnologijah na področju pridobivanja energije, ki ni okolju sporna in hkrati rešuje še problem odpadkov in ni škodljivih prekomernih izpustov.
Sežiganje odpadkov je tehnologija preteklega stoletja. Pri tem, še posebej, če jih sežigamo nenamenskih sežigalnicah kot so cementarne in termo elektrarne nastajajo kemične snovi kot so dioksini  in številne druge naj sploh ne omenjam.

Ko gorijo politiki o TEŠ6 in novi jedrski elektrarni je šele jasno da mi potujemo v preteklost ne v prihodnost.   Vse to so zelo stari koncepti centraliziranega pridobivanja energije. Bodočnost je v mreži malih samostojnih enot za pridobivanje energije. Poleg sončnih, vetrnih, malih vodnih elektrarn in bio mase, kar pri nas že opevajo, ki pa vsi vemo ne zadoščajo. Obstajajo že mnoge nove tehnologije, ki bojo dejansko pomenile preobrat v energetski politiki osveščenih držav že v naslednjih letih, kamor pač mi še ne sodimo.

Naredil sem grob izračun in te tehnologije so bolj kot izplačljive že na kratki rok kaj šele na dolgi. Pri nas še nisem slišal omenjati zato dovolite, da jih predstavim za več informacij pa si oglejte linke.

Predvsem mislim na tehnologijo_
»pretvorbo smeti s pomočjo plazme«, ki so jo uspešno razvili v Kanadi in že delujejo prve naprave. Smeti sortirajo in organske frakcije v vodikovi atmosferi z visokonapetostnem polju spremenijo v plazmo, kjer nastajajo gorljivi plini in samo neznaten volumen bazaltnega stekla. Kar ni mogoče primerjati z velikimi količinami izpušnih plinov in pepela pri tehnologiji izgorevanja.
http://www.youtube.com/watch?v=gboSDLBV1ns http://en.wikipedia.org/wiki/Plasma_arc_waste_disposal
http://www.tech-faq.com/plasma-gasification.html

Strošek neprimernega odlaganja smeti na odlagališčih v Sloveniji je nekje do 60-120€/t.
Popolnoma ekološko nesporno trajno uničenje smeti, pa ob pokritju vseh stroškov prinaša dohodek cca 15€/t. Kar pomeni razlika vsaj 100€/t in še nobenih izcednih vod smetišč, metana, ki nastaja na deponijah še desetletja č ene stoletja.
Pri pretvorbi smeti s plazmo za molekularno razgradnjo (ni radioaktivnosti) dobimo gorljive pline, iz katerega je mogoče izdelovati tekoča goriva ali pa plin porabiti za proizvodnjo elektrike po potrebi z generatorji na pogon preko turbine ali motorjev z notranjim izgorevanjem, še bolje in z večjim izkoristkom pa preko gorilne celice nove genearcije.

»Nova generacija modularnih gorilnih celic«, ki uporablja za svoje delovanje vse vrste goriv tako zemeljski plin, bio plin iz čistilnih naprav ali gnojišč, plin pridobljen z destilacijo lesa ali premoga, alkohole. Prednost te nove gorilne celice so cenene keramične membrane, ki zamenjujejo drage platinaste. Višja temperatura delovanja in s tem delovanje tudi na druga goriva ne samo na vodik, kot smo to tehnologijo poznali do sedaj.

http://www.bloomenergy.com/
http://www.youtube.com/watch?v=_JVU9gHWobU&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=FV96eLggmD8&feature=related

Saj je velik nesmisel proizvajati energijo na primer v Brestanici iz zemeljskega plina s turbino in odpadno toplino odvesti v ozračje. Elektriko po daljnovodih in izgubami pri pretvorbah in prenosu, do porabnika v Kopru. Da ne omenjam škodljiva elektromagnetna sevanja in moteč trase daljnovodov na naše okolje.

Bolje bi bilo lokalno proizvajati energijo po potrebi, z gorilno celico saj ima najboljši izkoristek pretvorbe energije direktno 50% dobimo elektrike. Ni gibljivih delov, ni pretvorb in ni izgub na prenosu. Pri tem pa se še koristno porabi nastala toplota s katero ogrevamo prostore, hotele, bazene, terme, izparevamo vodo, sušimo sadje…

Dovolj imam neznanja in razprav o TEŠ6 in novi atomski elektrarni. to je tako vizionarsko, kot,  če bi se letalska družba danes pogovarjala ali naj kupijo za bodoče posle EdoV (Rusijanovo letalo iz leta 1911) ali morda kljub vsemu DC3 (uspešen model iz leta 1940), toliko so namreč stare tehnologije, ki jih uporabljamo v elektrarnah na premog in n uran… Pred tem pa je bila uspešnica parni stroj.

Slovenija bi si kot mala država lahko privoščila visoko tehnološke tehnologije saj bi bili primeren prostor za njihovo implementacijo in uveljavljanje. Ne pa da kupujemo tehnologijo, ki se poslavlja in to še ob velikih provizijah za kurjenje lignita.
Kot so nas učili v šoli nekdaj je lignit prva najslabša stopnja premoga, morda bi bilo bolje počakati, da postane vsaj rjavi premog, če že ne črni. Med tem pa brez škode za okolje uspešno sežigamo svoje smeti, kjer rešimo več muh na en mah.
Tudi CO2 ki ga edinega izloči gorilna celica je mnogo manj toplogredno škodljiv kot izpusti metana na deponijah.

Za ceno TEŠ6 in ceno ISTRABENZA bi se Slovenija popolnoma oskrbela z najnovejšo tehnologijo, pri tem rešila probleme s smetmi in odpadki. Pa kaj ko imamo pri nas večje blagovne znamke kot je Coca-Cola ki so vodili okoljsko politiko. Ne smemo se odločati, samo med lignitom in uranom, s tem si kopljemo finančni in ekološki polom. V Sloveniji morda že jutri ne bomo imeli podjetja, ki bi lahko zgradilo temelj za Elektrarno zato predlagam tehnologijo, gorilnih celic, ki ne potrebuje temeljev. So le moduli postavljeni ob zgradbah, ali parkirišči podobno kot danes zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov.

Kaj pa delavna mesta in Šaleški lobi?
V Šaleški dolini pa bi namesto oklepnikov  in kopanja lignita postavili novo linijo za izdelovanje modulov gorilnih celic, katerih ohišje in tehnologija ni bistveno drugačno, kot je tehnologija pralnih strojev ali kuhinjskih pečic. Jedro tehnologije keramične membrane je skrbno varovan patent bi dobavljal pogodbeni partner podjetje BLOOMENERGY podobno, kot to že sedaj uvažajo v Gorenju keramične plošče za štedilnike.

Lep pozdrav!

Predsednik Alpe Adria Green
Vojko Bernard

Prof. dr. Andrej Pogačnik, udia. | čet, 16.12.2010 14_01

Posledice in izzivi gospodarske krize za prostorsko načrtovanje v Sloveniji

Že tretje leto traja v Sloveniji globoka gospodarska kriza, ki je razgalila vso šibkost našega, pretežno fordističnega gospodarstva, ki hkrati vzdržuje previsoke standarde socialne države. Skrajni čas je, da se tudi stroka prostorskega načrtovanja vpraša, kako naprej. Kakšna je izhodna strategija pri gospodarjenju s prostorom?

 

Balon stanovanjske gradnje, ki ga je leta napihovala gospodarska in naložbena konjunktura ob sočasnem pomanjkanju stanovanj ter veliki ponudbi delovnih mest, se sicer ni razpočil. Ostal je napihnjen in iz njega se le obotavljivo spušča finančni zrak, čakajoč na ugodnejši gospodarski cikel. Kljub morebitnemu okrevanju gospodarstva pa bo na stanovanjski trg vse bolj vplivala negativna demografska bilanca. Enostavno rečeno, Slovencev ne bo dovolj za nove nakupe stanovanj ali najeme. Ali drugače, vsa nadaljnja rast Ljubljane, Maribora, Koprščine in še nekaterih velikih regionalnih centrov bi šla na račun praznjenja podeželja, zlasti obrobja slovenskega nacionalnega ozemlja. Nadaljnja rast večjih mest bi negativno vplivala na policentrični značaj naše poselitve, ki je (bila) v osnovi pozitivna. Kot v zahodni Evropi tudi naša mesta rastejo in bodo rasla še naprej na obrobju, kot nove soseske ali kot predmestja enodružinskih hiš. Središča mest pa se praznijo, v njih je vse več nezasedenih stanovanj, ostarelih prebivalcev in revnih, tujerodnih priseljencev. Ta pojav je značilen za ves svet, s tem da so slovenski človeški viri (pre)šibki za korenito revitalizacijo in ponovno zapolnitev starih mestnih jeder. Seveda pa so prenova, notranja rast in kakovostno zgoščanje edina prava pot, sicer grozi slumizacija.

Novogradnja naj ne bo kjerkoli

Znano je stališče, da naj EU nadomešča nizko rodnost s tujimi afro-azijskimi priseljenci zlasti zaradi konkurenčnosti svojega gospodarstva in dolgoročnega zasedanja delovnih mest. In to kljub slabemu integriranju v evropsko družbeno okolje. Tak model bi bil še toliko bolj poguben za dvomilijonski narod s šibko absorpcijsko močjo. Zakaj ne bi v Sloveniji dolgoročno živelo manj ljudi z višjim standardom, z več naravnimi viri na prebivalca, z bolj ohranjeno naravo in okoljem? Ali je Evropi res treba kvantitativno tekmovati z, recimo, Kitajsko in kratkovidno sprejemati presežek populacije iz prenaseljenega, manj razvitega sveta?

Povedano drugače, velike bloke in stolpnice v Ljubljani dolgoročno gradimo za balkanske in azijske priseljence, ne pa za Slovence. Celovški dvori kot sinonim nehumanega človeškega čebelnjaka niso model perspektivnega bivanja Slovenca v 21. stoletju. Prava pot so še naprej »hišice v zelenju« in prenova v starih mestnih in vaških središčih. Novogradnja naj ne bo kjerkoli, pač pa v obliki kompaktnih, strnjenih naselij, zlasti na območjih zaraščanja z gozdom, na prisojnih pobočjih, nedegradiranih parcelah. Znano je, da imamo v Sloveniji dovolj praznih, torej nezazidanih stavbnih zemljišč po veljavnih planih še za desetletja naprej. Oziroma več kot dovolj za čas, ko bo Slovencev znatno manj, kot nas je zdaj, in ko novih gradbenih parcel tako ali tako ne bomo potrebovali. Zato ni opravičila za širjenje nove stanovanjske gradnje na kmetijska zemljišča! Da bi nezazidane stavbne parcele prišle na nepremičninski trg, pa so potrebni davčni ukrepi in prožnejša urbanistična politika v smislu obveznih parcelacij, komasacij, partnerstva javnega in zasebnega interesa. Lepo bivalno okolje je bistven pogoj za konkurenčnost naših mest v evropskem tekmovanju.

Branjenje kmetijske zemlje

Čim večji delež samooskrbe s hrano je naslednji nujni del izhodne strategije. Prehranska kriza bo naslednja globoka in dolgotrajna depresija človeštva zaradi že sedanje prenaseljenosti planeta, demografske eksplozije v državah v razvoju, kemizacije kmetijstva in naravnih ujm. Odvisnost od svetovnih trgov s hrano in s tem izpostavljenost vrtoglavim dvigom cen bosta zato za vsako državo pogubni. Pretežno rodovitna, dobro namočena Slovenija bi nas s svojim zmernim podnebjem zlahka prehranila. Tako imenovana nekonkurenčnost slovenskega kmetijstva je tudi posledica tega, da kmetijska stroka z ministrstvom na čelu razvojno ne načrtuje. Svoje moči usmerja v branjenje vsake pedi kmetijskih zemljišč, medtem ko se hkrati zaraščajo tisoči hektarov z gozdom in ko se opuščajo cele kmetije, celo vasi. Aktivno, ambiciozno bi morali načrtovati agromelioracije, zlasti sisteme namakanja in osuševanja, gradnjo akumulacij, ponovno agrarno »kolonizacijo« (na primer na Kočevskem). Premalo ambiciozno je zbiranje subvencij EU, potreben bo preboj v visokoproduktivno, tržno uspešno kmetijstvo. Prostorski načrtovalci pa načrtujmo kot plansko rabo »kmetijska zemljišča« povsod tam, kjer so se ta že zarasla z gozdom, in si tako ustvarimo rezervo za slabe čase!

Največji krivec za pozidavo kmetijskih zemljišč je, žal, prav kmet ali polkmet ali urbani lastnik kmetijske zemlje. S prodajo želi iztržiti čim več in zato pritiska na spremembo namembnosti parcel - iz nezazidljivih v zazidljive. »Polje, kdo bo tebe ljubil?« - to vprašanje je treba nasloviti na lastnike kmečke zemlje, še zlasti kmete. Šele ko bodo ti varuhi svojih njiv in travnikov kot temeljev svoje gospodarske eksistence, se bodo kmetijska zemljišča varovala sama, brez zakonske prisile. Zato so nujne usmeritve v dobičkonosne tržne niše. Zlasti pa, da proizvajalci hrane sami ustanavljajo lastne trgovske mreže, »coop prodajalne«, in da sami poberejo večji del dobička v verigi od njiv do trgovskih polic.

Industrijske cone naj ostanejo

Ali so torej še smiselni neskončni apetiti po zazidljivosti parcel na eni in po ustvarjanju novih in novih zavarovanih območij na drugi strani? Industrijska proizvodnja, hkrati z grozdom obrtniških kooperantov, bo še naprej glavni ustvarjalec novega, svežega denarja, ki ne »nastaja« le s kroženjem znotraj države. Proizvodnih površin imamo - predvsem v manjših mestih, celo v občinskih središčih - dovolj. Z razpadom velikih podjetij lahko razkosamo nekoč enotne industrijske cone v nove parcele za mala podjetja, ki se lahko vselijo v zapuščene hale propadlih gigantov. Vendar pa ta proces ni niti poceni niti vedno mogoč. Tudi propadajoča podjetja skušajo čim draže prodati svoje nepremičnine, zapleti so s stečaji in poravnavami. Zato se marsikatero novo podjetje ne zanima za tako imenovano »reciklažo« industrijskih površin in še vedno obstaja pritisk na nove površine. Dolgoročno najslabša možnost pa je razprodaja industrijskih con za novo stanovanjsko gradnjo ali - še slabše - za nova nakupovalna središča. Namesto da se na neki lokaciji proizvaja, se zdaj troši! S spreminjanjem industrijskih con v druge rabe ostaja vsa njihova prometna, energetska, okoljevarstvena in druga infrastruktura neizkoriščena. Ob tem pa je nove lokacije za industrijo izjemno težko ustvariti, tudi zaradi nepremostljivih ovir varstva okolja, narave, nasprotovanja krajanov in civilnih gibanj. Industrijske površine, skratka, ohranimo za proizvodnjo!

Med nujnimi deli izhodne strategije je tudi čim večja samooskrba z energijo - iz vodne, vetrne, sončne in geotermalne energije, iz domačega premoga, iz biomase domačih gozdov ali rastlinskih odpadkov in iz sežiganja smeti. Načrtno in preudarno je treba izkoriščati domače naravne vire, tudi fosilne, in se ne postavljati v prvo vrsto in za zgled okoljevarstvenikom vsega sveta. Krizo moramo prebroditi s politiko zmerne trajnosti in ne blokirati vsake iniciative v imenu okolja in narave. V Sloveniji se še vedno ne vrti nobena vetrna turbina ... Za proizvodnjo elektrike izkoristimo Muro, srednjo Savo, spodnji tok Savinje, skupaj s Hrvati tudi Sotlo. Polja vetrnih elektrarn postavljajmo na Krasu, Notranjskem in Goriškem. Z odprtimi rokami sprejmimo plinovod Južni tok. Izkoristimo tržne možnosti, ki jih ponuja lega države, za tranzit energentov, tj. plina in elektrike.

Revizija Nature 2000

Treba je revidirati preobsežna območja Nature 2000 in poleg njih še tako imenovana ekološko pomembna območja (EPO) ter jih zmanjšati na obseg, primerljiv s tistimi v drugih članicah EU. Tudi če ostanemo država z največjim deležem naravovarstvenih območij, ta lahko zmanjšamo za najmanj tretjino (oziroma 10 do 15 odstotkov slovenskega ozemlja)! Z Naturo 2000 stroka namreč ne varuje določenih habitatov rastlin in živali, še posebej ptic, v skladu z evropskima direktivama, temveč vsevprek. Okolje in naravne vrednote moramo varovati kjerkoli, vse do domačega praga in še znotraj njega. Rezervatsko izključevanje približno tretjine slovenskega ozemlja iz vsakega razvojnega prostorskega načrtovanja je pač prevelik luksuz, ki posledično celo onemogoča ustvarjanje novih okoljskih, krajinskih in habitatnih vrednot. Jezerce v Fiesi, Kočevsko jezero, bajerji v Kosezah ali v Dragi pri Igu, kulturna kraška krajina, terase vinskih goric, prelepe alpske planšarije - vse to je delo človeških rok!

Pomemben vidik izhoda iz krize je izboljšanje in ohranjanje prometne dostopnosti vse poseljene Slovenije, ki omogoča delovne, šolske, nakupovalne in druge migracije. Edino ta realno omogoča poseljenost podeželja in udejanja v stroki tolikokrat zlorabljeno geslo o partnerstvu mest in podeželja. Dobro razvito mrežo regionalnih in občinskih cest je treba vzdrževati, posodabljati in širiti. Enostransko poudarjanje vloge javnega prometa na podeželju in v manjših mestih je pri razpršeni poselitvi države in ob nasploh majhni populaciji povsem zgrešeno. Prazni avtobusi in vlaki so najboljši dokaz. Skorajšnja revolucija v avtomobilskem prometu - z električnimi avtomobili - bo zbila iz rok vse argumente, ki govorijo proti osebnim vozilom, porabi fosilnih goriv, onesnaženju zraka in hrupu. Vozili se bomo tiho, poceni in brez onesnaženja do zadnje vasi nekje v hribih. Jasno je, da moramo postopno končati naš sistem avtocest, zlasti odseke Ptuj-Gruškovje, Izola-Dragonja, Postojna-Jelšane ter povezavo med Trstom in Reko. Ker je slednja zlasti v interesu hrvaškega turizma, bi bilo smiselno, da se gradi v javno-zasebnem partnerstvu. Cestnino naj pobira investitor, koncesijske dajatve pa država.

Seveda, Slovenija ne bo mogla brez hitrih prog Trst/Koper-Divača-Ljubljana-Beljak oziroma Zagreb. Te se bodo uporabljale za mednarodni potniški in tovorni tranzit, pa tudi za bolj frekventirane dnevne migracije. Oživitev drugih prog (na primer kočevske ali obsotelske) ali gradnja novih (na primer Murska Sobota-Lendava-Hrvaška) bo morala počakati na čase novega gospodarskega vzpona.

Izkoristimo vodo

Na področju vodnega gospodarstva Slovenija tone v predindustrijsko obdobje. Nikjer ni novih večnamenskih akumulacij, sistemov namakanja in osuševanja, novih načrtov in izvedb obrambe pred poplavami. Obalnim mestom še naprej grozi pomanjkanje vode ob večjih sušah. Glavni »ukrep« ostajajo varstveni režimi voda kot naravne dediščine in kot omejitve v kmetijstvu zaradi varovanja podtalnice. Ne odzivamo se na očitne podnebne spremembe, ki nas bodo enkrat prizadele s poplavami in rušilnim delovanjem voda, drugič z izjemno sušo in vročino. Eden pomembnih ukrepov oživljanja gospodarstva je vsestransko in ustvarjalno izkoriščanje naših vodnih virov - za hidroenergetiko, kmetijstvo, ribištvo (ribogojnice, umetni ribniki), turizem, obvodno rekreacijo. Sodobno prostorsko načrtovanje in tehnologije omogočajo, da se našteti cilji lahko dosežejo sočasno, da se ne izključujejo. Javna dela na gradnji jezov, obrambnih nasipov, osuševalnih ali namakalnih jarkov so bila v zgodovini med najbolj vidnimi ukrepi za izhod iz velikih kriz - na primer v času Rooseveltovega New Deala v ZDA.

Reciklaža odpadkov bo postala vse bolj dobičkonosna panoga. Skrajni čas je, da se dogovorimo za eno ali dve sežigalnici, in začela se bo dobrodošla tekma za surovine - odpadke, ki bodo ostali po ločenem zbiranju. Reciklirajmo vsaj 70 odstotkov odpadkov, kar že danes dosega Nemčija, preostale pa pokurimo za soproizvodnjo elektrike in toplote.

Drugačen pogled na razvoj turizma

Na področju turizma v nasprotju z večinskim mnenjem sodim, da je Slovenija že izkoristila svoje naravne in kulturne možnosti. Le stežka bo povečala svoj delež turistične pogače v globalnem tekmovanju, kjer na trg vstopajo vedno nove, privlačne države oziroma destinacije ter produkti. Prav naivno je pričakovati, da je turistično zanimiv vsak gozdnat hrib ali kako urbano naselje z zanemarjenim starim jedrom. Slovenski turizem mora »osrediščiti« svojo ponudbo okoli prepoznavnih centrov, kot so Ljubljana, Bled, Portorož in Piran, Maribor-Ptuj, Rogaška Slatina, Kranjska gora, Bovec itd. Razpršena ponudba v vsaki vasi je predraga, premalo konkurenčna in s premalo gosti. Kako pomemben je multiplikativni učinek središča urbanega turizma, se v zadnjem času lahko prepričamo v Ljubljani. Na ponudbo našega glavnega mesta pa bi morali vezati Kamnik, Veliko planino, Krvavec, Škofjo Loko, Cerkniško jezero, Postojnsko jamo in še kaj. Slovenski turizem bo (bolj) uspešen zlasti s povečanjem kakovosti, z domiselnimi kombinacijami gorskega, obmorskega, zdraviliškega in urbanega turizma, z značilnimi regionalnimi turističnimi produkti, s ponudbo, povezano z ladijskimi križarjenji (iz koprskega pristanišča), ali z nizkocenovnimi letalskimi programi.

Vzpostavitev regionalne ravni prostorskega načrtovanja bo nova razvojna priložnost. Pri tem ne smemo zapasti v skušnjavo malih, z lokalnim patriotizmom obarvanih regij. Te so neracionalne za obstoj vrste ključnih regijskih funkcij, kot so univerza, bolnišnica, profesionalne kulturne in športne ustanove, uprava. Hkrati so šibke in povsem nekonkurenčne sosednjim, čezmejnim regionalnim tvorbam s središči v Gradcu, Celovcu, Varaždinu, Vidmu, Gorici, Karlovcu, da o Zagrebu, Trstu in Reki niti ne govorimo. Regije morajo biti dovolj velike - površinsko, populacijsko, gospodarsko, in z dovolj velikim urbanim središčem. Ne smemo ustvarjati regij, ki bi (pre)živele zgolj zaradi pomoči države, kot so Zasavje, Pomurje, slovenska Koroška, Kočevska ali Bela krajina. Nasprotno, te morajo postati del večjih regij z večjo urbano zgostitvijo, ki »vleče naprej« gospodarstvo in razvoj. Zavzemam se za model sedmih regij_ osrednjeslovenske, štajerske (severovzhodne), gorenjske, goriške, obalno-kraške, dolenjske (jugovzhodne) in savinjske s središči v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Kranju, Kopru, Novem mestu in Celju.

Bolj pogumno in ustvarjalno posegajmo v prostor

Naj sklenem z mislijo, da pri izhodu iz gospodarske krize prostor ne sme biti ovira za razvoj, temveč spodbuda. Slovenija ima prostora dovolj, gozdnatega, goratega, malo urbaniziranega in redko poseljenega. To nam nazorno kažejo evropski statistični podatki. Ohranjanje narave in okolja sta resda primerjalni prednosti, ki pa ne smeta pomeniti blokade v razvoju. Zaraščanje krajine in njeno spreminjanje v divjino, vodna erozija, ki orje po kulturni krajini, nemoč pred naravnimi nesrečami, vse to ne koristi nikomur - ne človeku ne naravi. Bolj pogumno in ustvarjalno posegajmo v prostor, zlasti na področjih kmetijstva, energetike, turizma oziroma prostočasnih dejavnosti! Ni nujno, da prostor in okolje »plačata ceno« za kapitalistični razvoj. Večnamenske in sonaravne »zelene« ureditve z najsodobnejšimi tehnologijami že danes zmorejo ustvarjati gospodarsko uspešne krajine, v katerih so ohranjene najpomembnejše vrednote ali ustvarjene nove.

AAG dela izključno z denarjem, ki ga pridobi od sponzorjev in prostovoljnih prispevkov.

NAMESTO POSLOVNIH DARIL, DENAR ,KI STE GA NAMENILI ZA NOVOLETNA POSLOVNA DARILA NAMENITE ZA VARSTVO IN OČUVANJE OKOLJA IN NARAVE!

Podprite naše delo za prihodnost naših otrok. Prispevke lahko nakažete na TTK odprt pri Poštni Banki Slovenije_ SI56- 9067-2000-0636-284.  Za prispevek se Vam najlepše zahvaljujemo!

profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
0
Ni komentarjev
Vojko  Bernard
Vojko Bernard
Objavil/a 2010-12-18 09:01:25 (Dec 18, 2010)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
ZAHTEVAMO TAKOJŠNJE SPREJETJE USTREZNE ZAKONODAJE O SMRADU!
AAG je prejel priznanje za najboljši promocijski projekt URE /OVE 2019
Odprto je glasovanje Financ za najboljši energetski projekt
AAG je podal pripombe na dopolnjen osnutek OPN Občine Loški Potok
AAG podala pripombe na Osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save
AAG bo na 11. Informativi 2019 predstavil “Izobraževalno – ozaveščevalni projekt E-POL”
Predlog za uvedbo postopka Evropske unije proti Republiki Italiji zaradi kršitve okoljske zakonodaje v žaveljski železarni, ki povzroča tudi čezmejno onesnaževanje
Upravno sodišče je zadržalo izvajanje Odloka, ki dovoljuje odvzem rjavega medveda iz narave, od tega 175 z odstrelom, dokler ne presodi ali je ta zakonit.
AAG vložila tožbo na Upravo Sodišče na Odlok Vlade RS o ukrepu odzema osebkov rjavega medveda in volka iz narave
Peticija proti odstrelu rjavega medveda 2018 – 2019
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
IŠČI PO ARHIVU
Julij 2019
PTSČPSN
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728
293031

Oglasi

Vsi oglasi tega uporabnika

v aag pričenjamo z 16. januarjem  2017 z izvajanjem projekta brezplačno pravno svetovanje. v kolikor potrebujete pravni nasvet iz kateregakoli področja prava, se oglasite v času uradnih ur v prostorih po spodaj navedenem urniku oz. nas kontaktirajte na naslov:  projekt je prvenstveno namenjen socialno šibkejšim posameznikom, ki jim želimo olajšati vključevanje v družbo in dostop do pravnih nasvetov. prav tako pa bomo pomagali še naprej civilnim iniciativam, društvom in posameznikom, ki imajo probleme na področju okolja, narave in zdravja kot posledice nezdravega okolja v katerem živijo. na svetovanju vam bo naš pravnik odgovoril na pravno vprašanje, vam razložil vsebino in postopke omenjene zadeve ter vam predlagal možnosti oz. pot naprej. vojko bernard

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

alpe adria green izvaja: 1)  mediacije s področja okoljskih sporov  2) zastopanje  občananov ali skupin občanov  priprava dokumentacije in nudenje pomoči na obravnavah 3) svetuje občinam, podjetjem in posameznikom s področja okoljevarstva   več na:  https://alpeadriagreen.wordpress.com/mediacije-zastopanje-svetovanja/

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

alpe adria green izvaja neodvisno od državnih zavodov ter politike pojetij,  meritve imisij z cerex hound prenosnim multi-analizatorjem plina razvit za odkrivanje plinov z ppb natančnostjo. naprava je izdelana tako, da lahko odkriva koncentracije več plinov v zmesi, hkrati. prenosni multi-analizator daje rezultate laboratorijske kakovosti v realnem času z uporabo ultravijolične absorpcijske svetlobe – podobno kot pri klasičnih infrardečih detektorjih, vendar na meritve mnogih  plinih, ki so zdravju škodljivi ne ovira niti vodna para. analizator je odporen proti vremenskim vplivom in z vgrajenim računalnikom z operacijskim sistemom windows 7 in deluje z brezžično komunikacijo. ta naprava ima dodaten ročni filter na cevi, ki je namenjen za delo v zadimljenem ali prašnem okolju ter v utesnjenih prostorih. opremljena je tudi z vremensko postajo, ki jo priključimo ob vsaki meritvi plinov in so vključeni tudi v končno poročilo.

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

s pomočjo trikalnalnega multimetra, izvajamo meritve parametrov kvalitete pitne vode in povrršinskih vod (na morju, rekah, jezerih in drugod). kvalitativno in prostorsko uredimo rezultate meritev. preverjamo delovanje čistilnih naprav, izdelujemo študije po globini točkovne izmere naslednjih parametrov: – ph, – raztopljeni kisik, – prevodnost v laboratoriju z pf-12 napravo odkrivamo v vodi: - težke kovine - nitrite, nitrate, fosvate,...  

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj