Radioaktivna hrana na krožniku?

Radioaktivna hrana na krožniku?

Sanja Lončar, Aura, marec
2008

Te dni veliko beremo in poslušamo o
prodaji kloniranega mesa – novega dokaza izprijenosti Američanov in še enega
na dolgem popisu razlogov, zakaj je boljše, da na meso pozabimo.

Vse se uničuje sámo pravi pregovor, zato tudi na to novico gledam kot na
dobro novico.

Očitno je ena civilizacija v zatonu… In boljše je, da jih ustavijo lastni
»izumi« kot da bo moral ostanek sveta skrbeti za to.

Tisto, kar me veliko bolj skrbi je
novica, ki jo v Sloveniji še nismo imeli priložnost slišati. Gre za podatke o
nenehnem porastu radioaktivnega obsevanja hrane.  Poskusite uganiti kdo
se je tega spomnil? Ne bo treba dolgo ugibat.

Na to idejo so prišli (spet) Američani že leta 1950, vendar se je uporaba te
tehnologije močno razširila šele v zadnjih letih.

Gre za radioaktivno obsevanje hrane z
X-žarki z močjo 5 MeV, gama žarki, ki jih emitira radioaktivni izotop
kobalt-60 ali elektronski žarki, ki jih producirajo linearni akceleratorji
(pospeševalci?) z močjo do 10 milijonov elektron voltov (MeV).

Mednarodna nevladna organizacija Food
& Water Watch (www.foodandwaterwathc.org)
redno spremlja dogajanja na tem področju in na svojih straneh objavlja tudi
detajlna poročila z vseh koncev sveta.

V njihovem poročilu boste lahko prebrali podatke o vseh postrojenjih,
podjetjih, ki se s tem ukvarjajo in stanjem regulative na tem področju v
različnih državah.

Tisto kar nas, navadne smrtnike,
najbolj zanima je vprašanje, kakšna je možnost, da tovrstna hrana zaide tudi
na naše krožnike.

Na kitajskem imajo več kot 50
obsevalnikov hrane, ki je namenjena izvozu. Leta 2001 so na ta način obdelali
80.000 ton izdelkov, leta 2005 že 140.000 ton, ocenjujejo pa, da se današnje
številke še naprej skokovito višajo in da lahko govorimo že o 200.000 ton
takšnih izdelkov.

Obsevanje predvsem uporabljajo, da bi onemogočili kaljenje česna (mogoče je
to odgovor, kako je kitajski česen v naših trgovinah tako čarobno bele barve
in vedno čvrst). Po tem postopku obdelujejo tudi, polenov prah, začimbe,
posušeno zelenjavo in zdravilne rastline (!!!).

Zakonodaja dovoljuje tudi obsevanje oreščkov, sadja, zelenjave, zmrznjenega
mesa, žita in žitnih izdelkov ter termično obdelanega mesa.

Po kapacitetah za obsevanje je tudi
Indija zelo visoko. Trenutno obstajata dva postrojenja ob Bombaju  ki
imajo skupno kapaciteto obsevanja zelišč in zelenjave 40 ton na dan
(načrtujejo gradnjo še treh). Lahko izračunamo, da gre z indijskega trga v
svet več kot 14.000 ton radioaktivno obsevanih izdelkov.

Indijske oblasti so do sedaj dovolile obsevanje čebule, krompirja, riža,
začimb, posušenih plodov morja, rozin, fig, dateljnov, sveže morske hrane,
zamrznjene morske hrane, mesnih izdelkov in manga.

Marca 2006 je predsednik Bush obiskal Indijo in je s predsednikom vlade
Manmohanom Singhom dosegel dogovor o obsevanju sadja in zelenjave za izvoz.
Bush je ob tem izjavil, da Američani »komaj čakajo, da ugriznejo v Indijski
(obsevani) mango!.«

V Iranu se znanstveniki ukvarjajo s tem, kako bi z uporabo radioaktivnega
obsevanja zmanjšali onesnaženost škampov z nevarnimi bakterijami. V ta namen
se sedaj uporabljajo kemikalije,  znanstvenikom pa se zdi obsevanje
boljša rešitev ( No, kot vidite, človek marsikaj izve, če zna brati med
vrsticami. Kot prvo, da so škampi nosilci nevarnih bakterij, kot drugo, da to
»težavo« rešujejo z nevarnimi kemikalijami, v primerjavi s katerimi se še
radiacija zdi manjše zlo!)

Pakistan gradi dva obsevalnika v
mestih Lahore in Karachi. Pakistanska komisija za atomsko energijo, v
sodelovanju z Pakistanskim svetom za razvoj kmetijstva načrtuje gama
obsevanje riža, žitaric, sadja, zelenjave in začimb.

Mehičani so hrano začeli obsevati
leta 2007. Predvsem gre za obsevanje sadja namenjenega izvozu v ZDA (mango,
mandarine, grenivke, guava...)

Južnoafriška republika obseva sadje
namenjeno izvozu v ZDA in Evropo.

Kot obetavne države za postavitev novih obsevalnikov so na mednarodnem
srečanju v Maleziji leta 2006 označili naslednje države: Egipt, Iran, Moldavijo,
Pakistan, Filipine, Poljsko, Saudsko Arabijo, Sirijo, Tunizijo in Vietnam.

In na koncu, poglejmo še v zibelko
tega zla – na trg ZDA. Tam imajo 50 postrojenj za obsevanje, vendar večino uporabljajo
za obsevanje medicinskih potrebščin (!) in drugih izdelkov. Obsevana živila
pa predvsem uvažajo.

Zakonodaja v ZDA zahteva označevanje
obsevanih izdelkov, zato se jim potrošniki izogibajo. Vendar tudi tam je
veliko lukenj v sistemu. Razen »ilegalne« prodaje neoznačenih živil, luknjo
predstavlja tudi uporaba  začimb in dodatkov. Ker začimbe in prehranski
dodatki predstavljajo majhen odstotek sestavin, uporabo obsevanih ni nujno
označiti. Tudi pri strežbi že pripravljene hrane označevanje ni nujno.

Potrošniki tako niso v poziciji, da bi vedeli kaj uživajo v restavracijah,
menzah, bolnicah, domovih za ostarele in na drugih mestih, kjer tovrstno
označevanje ni obvezno.

Da interesi države ne postavljajo
varnost državljanov na prvo mesto, priča tudi poteza FDA, ki je avgusta 2005
dovolila obsevanje školjk, kljub temu, da so laboratorijski testi pokazali
potencialno tveganje. Prehranjevanje živali z obsevanimi školjkami je
produciralo kemikalije, ki jih znanstveniki povezujejo z genskimi poškodbami
pri živalih in pri ljudeh. Ob tem je bila izdaja tega dovoljenja povezana z
vrsto kršitev varnostnih smernic, ki jih je predpisala sama FDA.

Trenutno pred FDA čaka na odobritev tudi obsevanje otroške hrane,
pripravljenih gotovih jedi in morskih specialitet.

Kako je v Evropi?

Zagotovo ste se že zalotili v preštevanju, koliko hrane iz omenjenih dežel
prihaja tudi do vas. Zdaj, ko smo na področju brez meja, je brezmejna tudi
izmenjava dobrin. Zato je še najbolj zanimivo vprašanje, koliko radioaktivno
obsevane hrane je v Evropi.

V omenjenem poročilu lahko preberemo,
da je Evropa do nadaljnjega prepovedala izdajanje novih dovoljenj za
obsevanje. Razlog temu so znanstvene ugotovitve o škodljivih kemikalijah, ki
se tvorijo v obsevani hrani. Med tovrstne radiolitske produkte sodi tudi
Cyclobutanon, ki ga povezujejo z genskimi poškodbami.

Vendar pozor. V poročilu piše, da so
prepovedane nove odobritve. Koliko izdelkov pa je do sedaj že dobilo
odobritev, pa je povsem drugo vprašanje. Vemo da je Francija dovolila obsevanje
zamrznjenih zelišč, česna, čebule, kazeina, jajčnih beljakov, zamrznjenih
škampov, perutnine, zamrznjenih žabjih krakov in še vrste drugih izdelkov. In
če so dovoljene v Franciji, potem jih nihče ne more ustaviti, da bi končali
tudi na polici vaše trgovine.

Radioaktivno obsevani izdelki bi morali biti označeni… Kako označevanje
funkcionira v praksi, pa nam pove primer Anglije in Irske, kjer so se oblasti
odločile pregledati živila. Oba poročila navajata, da so našli kopico
obsevanih živil, ki so bila v prodaji brez kakršnikoli označb. Polovica
prehranskih dodatkov, ki so jih testirali je bila ali obsevana ali so v njih
našli obsevane sestavine.

Na Irskem so pod drobnogled dali tudi testenine in odkrili 14 obsevanih
izdelkov. Na nobenem ni bilo oznake, da bi bili obsevani (poročilo sta
objavili organizaciji Food Safety Standards 22. novembra 2006 in Food Safety
Authority of Ireland, marca 2006).

Da v Evropi nismo varni pred
tovrstnimi obdelavami hrane priča tudi podatek, da v mednarodnem združenju za
obsevanje (IIA) v katerem sodeluje 38 podjetij iz 16 držav, 39% vseh članic
prihaja iz Evrope! Pomembno je tudi delovanje Mednarodnega sveta za obsevanje
hrane (International Council on Food Irradiation ICFI), ki lobira v interesu
omenjene industrije.

Medtem, ko vi berete te vrstice in se sprašujete, kako je sploh možno, da kaj
takega obstaja, njihovi predstavniki z vsemi močmi lobirajo pri svetovnih
organizacija kot so WHO, FAO, IAEA in podobne. Svetujejo tudi telesu
združenih narodov Codex Alimentarius Commision, ki je leta 2003 sprejela
priporočilo te skupine, da dovoli obsevanje vseh vrst hrane, z vsemi
potrebnimi dozami radioaktivnih žarkov. In kaj si pod »potrebnimi« dozami
predstavljajo!?

Verjeli ali ne_ Ameriški predpisi
dovoljujejo doze obsevanja hrane, ki je enaka količini, kot bi jo dobili, če
bi 1.000.000.000  šli na rentgensko snemanje pljuč…

Kaj naj vam povem na koncu. Kot večni
optimist, vam lahko povem da vsej brezmejni norosti, ki nas obkroža obstaja
tudi nekaj dobrega. Končno se bomo morali zmigati in poiskati svoj košček
zemlje na katerem bomo pridelali hrano dostojno človeka.